10 najglobljih jam na svetu

Z globino 1559 metrov se jama Hirlatzhöhle uvršča na mesto druge najglobje jame v Avstriji in desete najgloblje jame na svetu. Nahaja se v gorovju Dachstein in se razteza čez osupljivih 118 kilometrov, s čimer je tretja najdaljša jama v Avstriji in 21. najdaljša jama na svetu.

Raziskovanje te jame je zaradi nevarnega okolja velik izziv. Od šestih trenutno znanih vhodov je le eden uporaben za globoko raziskovanje, saj drugi zahtevajo plezanje po strmih skalnih stenah ali potapljanje skozi potopljene rove.

Jamski sistem Huautla je najgloblji jamski sistem na zahodni polobli in deveta najgloblja jama na svetu. Jama se nahaja v gorovju Sierra Mazateca v Mehiki. Z globino 1560 metrov in skoraj 100 kilometri prehodov je eno najobsežnejših podzemnih omrežij na planetu. Po dolžini se sicer umešča šele na 29. mesto in je bistveno krajša od najdaljše jame na svetu, ki se razteza kar preko 686 kilometrov.

Raziskovanje jame se je začelo leto 1965 in skozi desetletja so odkrili nove vhode, s čimer se je trenutno število vhodov povzpelo na kar 30. Pomemben preboj se je zgodil leta 1977, ko so jamarji dosegli najglobljo znano točko podzemnega sistema. Še globlje raziskovanje s potapljanjem se je v preteklosti sicer izkazalo za logistično nemogoče.

Jamski sistem Cerro del Cuevón, z globino 1589 metrov, velja za najglobljo jamo v Španiji in osmo najglobljo jamo na svetu. Ta kraški jamski sistem, sestavljen iz dveh med seboj povezanih sifonov, se nahaja v gorovju Picos de Europa v Asturiji. Njegovo raziskovanje se je pričelo leta 1998. Jama ima dva vhoda, ki sta med seboj povezana.

Jama je znana po svoji izjemni težavnosti. Za razliko od drugih globokih jam nima vmesnih vhodov, zaradi česar je spust naporno tridnevno potovanje. Jamarji morajo prebroditi vrsto prepadov in brezen brez trdnih tal, na katerih bi se lahko zadržali. Mnogi raziskovalci praživijo kar dve noči “v zraku”, preden dosežejo najnižje globine, zaradi česar velja za eno najzahtevnejših jamarskih izkušenj na svetu.

Jama Gouffre Jean-Bernard je sedma najgloblja jama na svetu in druga najgloblja jama v Franciji. Nahaja se v Alpah v Franciji, njena globina pa je 1612 metrov. Jama je poimenovana v čast dvema jamarjema, Jeanu Dupontu in Bernardu Raffyju, ki sta jo odkrila leta 1963, a sta pozneje istega leta tragično izgubila življenje na nepovezani odpravi.

Raziskovanje jame se je pričelo leta 1963, ko so jamarji dosegli globino “le” 100 metrov. Sčasoma so odkrili še dodatne vhode, ki jih je trenutno vsaj trinajst. Z vsako novo odpravo so jamo vedno bolj raziskali in našli tudi vedno globlje točke.

Jama Gouffre Mirolda se nahaja v gorovju Haut-Giffre v Franciji, in je najgloblja jama v državi. Njena globina je 1661 metrov, kar je za 49 več od njene naslednice na drugem mestu. Je del jamskega sistema Lucien Bouclier in se uvršča na šesto mesto najglobljih jam na svetu.

Jamo je leta 1971 odkril pastir, a je več let ostala neraziskana. Zgodnja raziskovanja so dosegla globino le 30 metrov in šele leta 1981 so na 1100 odkrili podzemno reko. Šele v 21. stoletju so globino jame potrdili na 1661 metrov. Dno jame je bilo raziskano le enkrat, kar pušča potencial za nadaljna raziskovanja in odkritja.

Lamprechtsofen je obsežna apnenčasta kraška rečna jama v Salzburgu v Avstriji. Z globino 1735 metrov se uvršča na peto mesto najglobljih jam na svetu in je ena najbolj znanih jam v regiji.

Za razliko od mnogih drugih najglobljih jam na svetu je jama Lamprechtsofen znana že stoletja. Legende o skritem zakladu so vabile raziskovalce, zaradi česar so že leta 1701 vhod zazidali. Leta 1905, več kot 200 let kasneje, so v jami odkrili trupla več posameznikov. Istega leta so 600 metrov dolg del jame odprli za javnost. Danes je javni del jame še vedno priljubljena turistična atrakcija, ki se razteza čez 70 metrov višinske razlike.

Jama Snežnaja je četrta najgloblja jama na svetu in se nahaja v Abhaziji. Prvič je bila raziskana konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, njena resnična globina pa je ostala večinoma neraziskana vso do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Danes je Snežnaja poznana kot eden najbolj zapletenih in skrivnostnih jamskih sistemov na svetu.

Njeno ime “Snežnaja” pomeni “snežna” in izvira iz njenega edinstvenega vhoda. Le ta se začne s 50 metrov globoko jamo, na dnu katere leži ogromen kup snega, ki se tam nahaja skozi vse leto. Prav zaradi te značilnosti se razlikuje od vseh drugih jam v Abhaziji v Gruziji.

Jama Sarma je tretja najgloblja jama na svetu. Odkrita je bila leta 1990, njena trenutna globina 1830 metrov je bila izmerjena šele leta 2012 in velja za eno najzahtevnejših jam na Zemlji.

Za jamo so značilne prostrane, srhljive dvorane in zapleteni kanali, podobni labirintom, ki so očarali tako raziskovalce kot znanstvenike. Nekateri raziskovalci celo menijo, da bi nadaljne raziskovanje lahko razkrilo dodatne prehode, ki bi lahko globino jame razširili na več kot 2000 metrov. Jama je tudi geološko zanimivo območje, saj so znanstveniki v njenih globinah odkrili dve vrsti amfipodov.

Jama Verjovkina oziroma Veryovkina leži v gorovju Krubera in je druga najgloblja jama na svetu. Kljub majhnemu vhodu je potrjena globina jame 2209 metrov. Jamo so odkrili leta 1968 in je desetletja ostala večinoma neraziskana.

Jama je zaradi svoje izjemne globine ena najbolj znanih jam na svetu, zagotovo pa ni brez nevarnosti.

Jama Krubera, znana tudi kot Voronja se uvršča na prvo mesto med najglobljimi jamami na svetu. Nahaja se v gorovju Gagra v Gruziji. Leži na nadmorski višini 2256 metrov in ima šest vhodov. Jama v globino sega 2224 metrov.

Sistematično raziskovanje jame se je začelo leta 1980, leta 2003 pa je Krubera uradno postaja najgloblja jama na svetu. Je ena od le dveh jam, globljih od 2000 metrov.

Maša Kraljič

Novinar