3 živalske vrste, ključne za ohranjanje ekosistema

Nekateri ekosistemi delujejo tako, da so odvisni od ene ali več ključnih vrst. V biologiji s tem imenom mislimo na vrste, ki imajo disproporcionalen vpliv na habitat glede na njihovo velikost ali število. Njihove aktivnosti vplivajo na druge vrste bodisi neposredno ali posredno. Sprememba v njihovem številu lahko povzroči veliko škodo, kar nato vpliva na celoten ekosistem, pogosto na negativen način.

Volk tuli

Dober primer take vrste so volkovi v Narodnem parku Yellowstone. Njihovo število se je, predvsem zaradi lova, spustilo skoraj do ničle okoli leta 1930. Leta 1995 so volkove ponovno naselili v park, kar je imelo ogromne posledice na ekosistem. Volkovi so naravni plenilci losov, zaradi njihove odsotnosti se je obnašanje losov spremenilo. Namesto da bi se selili in med tem jedli rastlinje, so ostajali na enem območju in pojedli veliko naenkrat. Iztrebili so celo rastlinje vse do rečnega brega – tega si v prisotnosti volkov ne bi drznili storiti, saj bi to zanje predstavljalo veliko nevarnost. Zaradi njihovega hranjenja so nekatere rastline izumrle, zaradi opustošenih rečnih bregov se je zmanjšalo tudi število bobrov in nekaterih ptic, ki so se tam naseljevale. Bobri so tudi izredno pomembna vrsta, saj njihovi jezi upočasnijo tok vode, preprečujejo poplave in nudijo širok spekter habitatov za veliko različnih vrst rib in vodnih živali. Ko so bili torej volkovi ponovno pripeljani v Yellowstone, so se losi začeli umikati v notranjost, posledično pa je rastlinje na bregovih ponovno začelo rasti. Število bobrov se je povečalo, s tem pa tudi število rib in nenazadnje tudi živali, ki se hranijo z ribami. Zvečalo se je tudi število bizonov, ker imajo zase sedaj več prostora, ki so jim ga predhodno odvzeli losi.

slonDruga pomembna vrsta za ekosisteme so sloni, saj imajo precej vpliva pri ohranjanju njihovega habitata. Pogosto so imenovani kot veliki čuvaji gozda. Brez njihove prisotnosti se dogaja, da dominira drevo akacija, saj raste zelo hitro in ostalim rastlinam odžira svetlobo. Sloni pomagajo to uravnavati, saj v iskanju hrane pogosto podrejo ta drevesa in s tem omogočijo ostalim rastlinskim vrstam dovolj svetlobe. Zaradi rasti drugih rastlin se tako izboljša biodiverziteta gozda. Sloni podrejo tudi manjše veje, ki nudijo skrite dupline za plazilce, katerih vrste so veliko bolj raznolike na območju, kjer ti živijo. Ko sloni iščejo hrano, velikokrat odlomijo različne veje, te pa prebirajo svinje bradavičarke in antilope. K ekosistemu pa pripomorejo tudi slonovi iztrebki, ki se jih nabere približno tono vsak teden. Ti iztrebki namreč postanejo mali ekosistem, ker so bogati s hranili. V slonjih iztrebkih tako živijo glivice, različne ličinke hroščev, črički in pajki in celo tri vrste žab. Slonji iztrebki so tudi odlično gnojilo, kar je razvidno iz tega, da veliko rastlin raste veliko boljše na območjih, kjer so prisotni sloni kot kjerkoli drugje.

Papagajka

Tretja vrsta živali so papagajke, ki so tako poimenovane zaradi svojih trdih, kljunu podobnim ustom. Te otrdele ustnice so zelo primerne za trganje alg s koral. Brez papagajk se lahko alge na koralah tako razrasejo, da na koncu odmrejo. S tem pa odmrejo tudi koralni grebeni, kar je velik problem za vse vrste, za katere koralni greben predstavlja dom. Papagajke so izrednega pomena pri ohranjanju koralnih grebenov, saj so ti že tako podvrženi klimatskim spremembam, kisanju oceanov in onesnaževanju, ki degradirajo morski ekosistem. Karibski grebeni, kjer se papagajke najbolj lovi, so tako najbolj poškodovani. V mnogih karibskih državah tako krožijo peticije za zaščito te vrste.

Razvidno je torej, da imajo nekatere živali ogromen vpliv na okolje in na ostale prebivalce ekosistema. Zato je prav, da nanje pazimo in se potrudimo, da jih ne izgubimo, saj s tem porušimo naravno ravnovesje in izgubimo še marsikatero drugo prav tako pomembno živalsko vrsto.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.