Čokolada je najbolj priljubljena slaščica na svetu. Obožujejo jo tako otroci kot starši, ščiti nas pred morakvarji iz Harry Potterja, že Olmeki pa so plodove kakavovca uporabljali v verskih obredih. Najstarejša dokazana uporaba kakavovih semen je bil grenak, vendar aromatičen kuhan napitek z dodatkom feferonov, za katerega so domačini Južne Amerike verjeli, da ima čarobne moči.
Ko je čokolada dosegla Evropo, je bila namenjena zgolj najvišjim slojem, ki so kakavova zrna mešali s sladkorjem, mlekom in vanilijo. Kakšnih 100 let pozneje so lahko čokolado okusili tudi ljudje brez modre krvi. Portugalska je ustvarila prvo veliko trgovsko povezavo s čokolade iz Južne Amerike v Evropo na račun zasužnjevanja domačinov in Afričanov. Od takrat povpraševanje po čokoladi le še raste, nastala so podjetja Nestle, Mars, Ferrero, Lindt, nasadi kakavovca so se razširili po celotnem ekvatorialnem pasu, z njimi pa tudi izkoriščanje delavcev na plantažah in uničevanje gozdov.
60 % svetovne porabe čokolade gre pripisati Zahodni Evropi. V Zahodni Evropi se tudi zavrže največ čokolade – 18 000 ton letno samo v Združenem kraljestvu. Vedno več čokolade pa zahtevajo tudi druge države, kot na primer Kitajska.
Večina nasadov kakavovca se nahaja v Zahodni Afriki, kjer se intenzivno krčijo gozdovi za zadoščenje naraščajočemu povpraševanju. Preskrbovalne verige so dolge in transport dodatno obremenjuje okolje.
Nevarnosti pridelave čokolade
Voda
1 kilogram čokolade porabi okoli 10.000 litrov vode. Za primerjavo, kilogram svinjine potrebuje 5.889 litrov, kilogram paradižnika pa le 214 litrov. Številka se le še veča, če upoštevamo palmino olje, ki se ga dodaja v Nutello, mleko in sladkor v Milki ali vse ostale sestavine dobre čokoladne torte. Vode na Zemlji sicer zato ni nič manj, kot je je bilo nekoč, vendar tolikšna poraba spodbudi tekmo zanjo, njeno trženje, celo privatiziranje, kot si prizadeva Nestle.
Krčenje gozdov
Danes že vsi vemo, kako velik problem je deforestacija. Gozdovi so pljuča našega planeta, ki ohranjajo relativno prijetno podnebje, čistijo zrak in nam dobesedno omogočajo dihati. Največji krivci za krčenje gozdov so polja soje, koruze in pašniki za govedo, vendar se hitro širijo tudi plantaže kakavovca. Ker ga pridelujejo na območjih s slabo razvitim kmetijstvom, je pridelava neučinkovita in zahteva večje površine. Poleg tega je drevo kakavovca občutljivo na temperaturne spremembe, huda deževja in suše, ki so z okoljskimi spremembami vse pogostejše.
Podjetje Mars je sicer mapiralo genom kakavovca in ustvarja rastline, ki so 2 do 3-krat bolj donosne in bolj odporne, vendar do zdaj svojega superkakavovca še niso delili z obubožanimi kmeti Zahodne Afrike.
Otroško delo
Čokolada je bila skozi zgodovino povezana s suženjstvom in tudi danes je le malo drugače. Ko so vprašali podjetja Mars, Nestle in Hershey, ali lahko zagotovijo, da pri pridelavi zrn, ki jih uporabljajo, ne prihaja do nelegalnih in izkoriščevalskih oblik dela, nobena tega ni mogla garantirati niti za polovico svojih oskrbovalcev. Transportne verige so pač dolge in nadzor zapleten. Pomanjkljiva zakonodaja v afriških državah izvoznicah situacijo le še poslabša. Na Slonokoščeni obali so znani primeri trgovanja z ljudmi. Neka ameriška raziskava je razkrila, da na plantažah Zahodne Afrike dela 2 milijona otrok, starih med 5 in 16 let. Šole seveda ne morejo obiskovati, veliko pa jih tudi pozneje ostane v slabih delovnih pogojih in ob mizerni plači.
A vse ni tako črno
Težko bi se bilo odpovedati čokoladi. A namesto mlečnih čokolad si raje privošči temno, ki je bolj zdrava (temna čokolada ima v primernih količinah pravzaprav veliko dobrih učinkov na naše telo), sicer dražja, a delavci na plantažah zanjo zaslužijo več, saj je vsebnost kakavovih zrn v njej višja in boljše kvalitete. V zadnjem času se pojavlja tudi veliko iniciativ za trajnostno gojenje kakavovca, kot so UTZ, Fairtrade, Rainforest Alliance in Organic. Proizvajalci znamk, ki se zavzemajo za manj izkoriščevalsko pridelavo čokolade, nikoli ne pozabijo na embalažo odtisniti značke »naravi prijazno«. Tako jih v trgovinah še posebej lahko najdeš.
Novinar
