Sponzorirano

Dela Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne dediščine

ljubljana
Izbrana Plečnikova dela so se uvrstila na Unescov seznam svetovne dediščine.
Sponzorirano

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Na seznam številna dela

Med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo, se tako odslej uvrščajo dela, ki sestavljajo spomeniško območje, nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat arhitektovih intervencij v mestno tkivo Ljubljane.

Na Unescovem seznamu je odslej tudi Kongresni trg.

Izbor del obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).

Izbrane stavbe, kompleksi in prostorske ureditve ustrezajo kriteriju »izjemen primer tipa stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini«. Obenem izpolnjujejo tudi zahteve po avtentičnosti in integriteti ter imajo urejeno pravno varstvo in upravljavski sistem. Vse troje predstavlja stebre koncepta t. i. izjemne univerzalne vrednosti, ki je utemeljena v svetovnem merilu, so zapisali na RTV Slovenija.

Že peti slovenski vpis na Unescov seznam

Slovenija ima poleg Plečnikovih del na Unescovem seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine še štiri vpise, od tega dva v kategoriji kulturne dediščine, in sicer prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju in rudnik živega srebra v Idriji, v enoti naravne dediščine pa Škocjanske jame in starodavne bukove gozdove. Na reprezentativni seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva pa so uvrščene štiri posebnosti Slovenije – Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji in suhozidna gradnja.

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine med drugim uvrstil še bulvar Paseo del Prado in park Retiro v Madridu, francosko mesto Nica in rimske utrdbe vzdolž reke Ren in judovska dediščina v Nemčiji.

Mesto, ki diha s Plečnikom

Ljubljana.

Kot je dejala Špela Spanžel, vodja delovne skupine strokovnjakov za pripravo nominacijskega dosjeja z ministrstva za kulturo, je Ljubljana mesto, »ki diha s Plečnikom, kjer so tudi nove ureditve v duhu Plečnikovega ustvarjanja in še zdaleč ni nekaj, kar je samo v preteklosti.«

Plečnik je tako vsekakor več kot aktualen in brez njega Ljubljana danes ne bi bila takšna, kakršna je.

Vir: RTVSlo

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version