Ljudje nismo tako odporni na vročino, kot smo mislili

Foto: fj21 iz Pixabay
Sponzorirano

Vsak dan bolj verjamem teorijam o koncu sveta. Epidemija koronavirusa je še svež spomin, ko se letošnje poletje spreminja v neprostovoljno savno. Portal Arso beleži tri vročinske valove, zdi se, da je novi standard 35 °C + in pred kratkim je gasilcem uspelo zajeziti največji požar v zgodovini Slovenije. Na Portugalskem in v Španiji je zaradi vročine umrlo že 2000 ljudi, po Franciji divjajo požari, Sevilla je prvo mesto na svetu, ki je vročinskemu valu dala ime. Imenuje se Zoja (Zoe). Znanstveniki vsak dan iščejo rešitve, nekatera spoznanja pa nas lahko skrbijo. Izkazalo se je, da ljudje nismo tako odporni na vročino, kot smo predvidevali.

Planet je vse bolj vroč

Ljudje (in vsa ostala narava) se sčasoma prilagodimo na vročino. Pračlovek je preživel več ledenih dob in otoplitev, naša telesa so se prilagodila, vendar dandanes se spremembe dogajajo prehitro, opozarjajo znanstveniki. Seveda gre za globalno segrevanje, a to ni vse. Velika mesta, beton do koder seže pogled, v vročini delujejo kot pečica. Na Japonskem, v Šanghaju in ameriškem Phoenixu so namerili več kot 40 °C. Že sicer tople države, kot sta Indija in Pakistan pa se bližajo petdesetim stopinjam celzija. Zaključek: izpostavljenost ljudi ekstremnim vročinam se je od leta 1983 potrojila.

Vremenska slika 13. julija 2022. Foto: Joshua Stevens/NASA Earth Observatory

Nevarnosti vročine za nas

Jaz in ti sva verjetno zdrava mlada človeka in nama vročina pomeni predvsem nevšečnost. Vendar dolga obdobja vročega zraka brez ohladitev niso tako nedolžna. Izpostavljenost vročini lahko pripelje do sončarice ali vročinske kapi, ki sta lahko obe usodni. Dehidracija povzroča odpoved ledvic in bolezni srca. Deluje pa tudi psihološko, težje se koncentriramo, lahko postanemo celo agresivni.

Da se nam vse to ne zgodi, nas je narava opremila s hladilnim sistemom – potenjem. Pot oz. voda ki izhlapeva s površine naše kože porablja energijo in nas tako hladi. Naše srce začne biti hitreje in kri odnese toploto proti koži in ven iz telesa. Leta 2010 so znanstveniki izračunali, da je najvišja temperatura mokre žarnice, ki jo ljudje prenesemo brez posledic 35 °C.

Povprečna dolžina vročinskih valov na sezono. Foto: on NOAA, EPA

Temperatura mokre žarnice (Wet bulb temperature – WBT)

Temperatura mokre žarnice je »realna« temperatura, ki jo bomo občutili. Kot je bilo omenjeno, se ljudje hladimo s potenjem, vendar kaj se zgodi, če voda z naše kože ne more izhlapevati, ker je ozračje preveč vlažno? Pot nam ne bo pomagal in pri nižjih temperaturah nam bo bolj vroče. Ravno obratno v suhem zraku naš hladilni sistem deluje kot mora in človek lahko prenese veliko višje temperature. Vroč poletni dan brez oblačka je neprijeten, soparen dan je nevaren.

Nismo tako odporni kot smo mislili

Temperatura mokre žarnice je torej toplotna obremenitev telesa pri kateri je upoštevana sposobnost našega hlajenja. Do pred kratkim je veljalo, da človeško telo prenese do 35 °C toplotne obremenitve, a nova raziskava je to številko znižala. Ugotovili so, da je znosna WBT v vlažnem okolju 30-31 °C, v suhem pa 25-28 °C. Slednja bi pomenila temperaturo zraka okoli 50 °C.

Odkritje pomeni, da lahko pričakujemo več težav in smrti zaradi vročine, kot smo se nadejali. Do leta 2020 je bilo že zabeleženih nekaj primerov WBT višje od 35 °C, znanstveniki pa opozarjajo, da bi lahko do sredine stoletja to postala običajnost v Južni Aziji in na Bližnjem Vzhodu. Hkrati je treba omeniti še dejstvo, da sta vročinska valova v Evropi (2003) in Rusiji (2010) skupaj zahtevala 85.000 življenj, čeprav nista presegla WBT 28 °C.

Rešitve glede vročine

Poleg očitnih rešitev, kot je opozarjanje na nevarnost vročine, uživanja dovolj tekočin, zadrževanja v senci, potrebujemo tudi sistemske spremembe. Ena izmed njih bi bila, da se začne vročinske valove obravnavati kot druge naravne katastrofe, vključno s tem, da jih poimenujemo, kot so storili v Sevili. To bi imelo psihološki učinek, olajšalo bi obveščanje in beleženje toplotnih valov. Sistem preizkušajo še v Atenah in štirih ameriških mestih.


NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version