Zveni skoraj neverjetno, dokler ne pogledaš uradnih podatkov. Ko je Slovenija 1. januarja 2007 uvedla evro, je liter 95-oktanskega bencina stal 0,971 evra. Torej dobesedno manj kot evro za liter. Danes, dobrih 19 let kasneje, je slika precej drugačna, razlika pa je dovolj velika, da jo je vredno razčleniti po korakih.
Kje smo danes?
Od 25. avgusta letos (konec septembra je prinesel še višje cene) liter 95-oktanskega bencina na servisih zunaj avtocest v Sloveniji stane 1,608 evra, liter dizla pa rekordnih 1,903 evra. Za poln, 50-litrski rezervoar bencina danes odštejemo 80,40 evra, za enako količino dizla pa že 95,15 evra. Leta 2007 bi za isto količino bencina plačali 48,55 evra, za dizel pa 46,90 evra. Razlika, ki na prvi pogled deluje ogromna.
Kako veliko je to v odstotkih?
Če izračunamo natančno, se je bencin v tem obdobju podražil za približno 66 odstotkov, cena dizla pa se je več kot podvojila. Pot med letoma 2007 in 2026 pa še zdaleč ni bila ravna črta navzgor. Leta 2012 je cena bencina v Sloveniji dosegla svoj rekord zadnjega desetletja — 1,576 evra za liter septembra tistega leta. Nato je začela padati in do konca leta 2014 pristala pri 1,292 evra. Podobno nihanje smo videli tudi pred tem: v začetku leta 2008 je liter stal 1,055 evra, ob koncu istega leta pa je zaradi svetovne finančne krize in padca cene nafte padel na 0,827 evra.
Zakaj cena tako niha?
Cena goriva ni odvisna le od cene surove nafte na svetovnih trgih, ampak tudi od tečaja ameriškega dolarja glede na evro in od zakonsko določenih marž distributerjev. Pomemben mejnik je bila liberalizacija cen: od 12. aprila 2016 so cene 98-oktanskega bencina v Sloveniji prosto tržne, od 9. novembra istega leta pa velja enako tudi za cene na avtocestnih črpalkah. Pred tem so bile cene bolj strogo regulirane, kar pomeni, da tržni mehanizmi, kot jih poznamo danes, niso obstajali v enaki obliki celotnih 19 let.
Presenetljiv del zgodbe
Tu pride del, ki najbolj preseneti in ki ga marsikdo ne pričakuje. Analiza Avto-magazina kaže, da bencin, kljub nominalno precej višji ceni, glede na inflacijo in rast povprečne plače zaposlenega ni nujno večje breme, kot je bil leta 2007. Z drugimi besedami, čeprav na papirju plačaš več evrov za liter, ti ostane podoben delež plače za enako količino goriva kot pred skoraj dvema desetletjema. Pri dizlu je zgodba popolnoma drugačna. Ta je realno postal občutno dražji, ne le nominalno, kar pomeni, da je breme za dizelske voznike danes dejansko večje kot pred 19 leti.
Kaj to pomeni za tvoj denarnico danes?
Če voziš bencinski avto, tvoj denarnik danes verjetno ne trpi bistveno bolj kot pred skoraj dvema desetletjema, čeprav se cena na prvi pogled zdi precej višja. Če voziš dizelskega, pa je zgodba manj tolažilna. Tam je podražitev realna in jo boš v denarnici čutil bolj neposredno. Zanimivo je tudi razmisliti, kaj to pomeni za prihodnost: če se trend liberalizacije cen nadaljuje, gre pričakovati, da bodo cene v prihodnje še bolj neposredno sledile globalnim tržnim nihanjem, kot smo bili vajeni v času strožje regulacije.
