Študenti z ministricama o digitalizaciji kmetijstva

The new generation of farmers is using the research tablet and studying the development of rice varieties in the field. To increase the productivity. Agriculture technology concept.
Foto: photocheaper iz iStock

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je skupaj z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko sprejela študente in mentorje fakultet, ki že več let sodelujejo pri pri oblikovanju interdisciplinarnih projektov za industrijo in letos prvič tudi za kmetijstvo. Obe ministrici oziroma ministrstvi sta zagotovoili strokovno podporo pri pripravi in izvedbi projektov.

Interdisciplinarni projekti Univerze v Ljubljani

Interdisciplinarni projekti je multidisciplinarni predmet, ki ga že več let izvajajo štiri članice Univerze v Ljubljani – Akademija za likovno umetnost, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Ekonomska fakulteta. Vsako leto ga obiskuje okoli trideset študentov različnih fakultet ljubljanske univerze. Študenti v interdisciplinarnih zasedbah pod multidisciplinarnim mentorstvom rešujejo izzive iz industrije. V preteklih letih so med drugim reševali izzive Loških Mlekarn, Holdinga slovenskih elektrarn in Slovenskih železnic ter zadnje leto tudi podjetja Iskraemeco ter Mestne občine Kranj: primer podjetja Iskraemeco.

Za leto 2023 so si na fakultetah zadali izziv digitalne preobrazbe kmetijstva, identificirati najbolj pereče težave mladih prevzemnikov kmetij in najti ustrezne rešitve.

Ministrici za digitalno preobrazbo in kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v pogovoru s študenti

Ministrici dr. Emilija Stojmenova Duh in Irena Šinko sta se zavezali, da bosta vsaka na svojem področju zagotovili strokovno podporo pri projektih, tako pri digitalizaciji kot pri povezovanju z mladimi kmeti, ki bi lahko bili primerni sogovorniki in potencialni deležniki v študentskih raziskovalnih projektih.

Prav tako sta ministrici predstavili strateške usmeritve, izpostavili glavne izzive, s katerimi se mladi kmetje trenutno srečujejo pri digitalizaciji slovenskega kmetijstva in predstavili primere dobrih praks.

»V Sloveniji je mladih gospodarjev starih do 35 let 4,6 odstotkov, kar nas uvršča pod povprečje EU-28, ki je 6 odstotkov. Zato je treba ustvariti pogoje za mlade, da bodo ostali, živeli in pomagali pri razvoju podeželja. Ustvariti moramo interes, da bomo s čim manj dela, s čim manj stroški, racionalizirali delo na kmetiji. Zagotovo je rešitev tudi digitalizacija, pametno kmetijstvo, napredne tehnologije. Interes mora biti, da se čim več procesov digitalizira, poveže na čim več področjih,« je povedala ministrica Irena Šinko. Študente je seznanila s pomembnejšimi podatki s področja kmetijstva, podeželja in prehranskega sektorja.

»Kljub temu, da ima 88 odstotkov slovenskih gospodinjstev že dostop do širokopasovnega interneta, ta zagotavlja zelo različno pokritost za urbana in ruralna območja. Internet pa je predpogoj za digitalizacijo. Pri kmetih se seveda srečujemo tudi z zelo različnimi znanji in kompetencami na področju digitalnih tehnologij, ta aspekt pa je zelo pomemben pri pripravi projektov, ki slonijo na digitalni tehnologiji. Tokrat bo sicer fokus na mladih kmetih, vendar je cilj, da bi lahko digitalne rešitve sčasoma razširili tudi na druge kmete, ki pa so večinoma starejši in zato pogosteje brez potrebnih digitalnih kompetenc,« pa je pojasnila ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je študente opozorila na pomen infrastrukture v povezavi z digitalizacijo kmetijstva.

Pogovor ministrstev z mentorji in študenti, ki ustvarjajo predmet Interdisciplinarni projekti
Pogovor ministrstev z mentorji in študenti, ki ustvarjajo predmet Interdisciplinarni projekti Foto: on gov

Digitalizacija kmetijstva v prihodnosti

Med primere dobrih praks tako spada digitalna preobrazba kmetijstva, ki bo kmetom omogočila večjo gospodarsko in okoljsko uspešnost, okoljsko trajnost, pomoč kmetijstvu, da postane bolj zeleno, izboljšane delovne razmere kmetov in povečanje preglednosti dobavnih verig. Da bi kmetijstvo naredi učinkovitejše, trajnostno, konkurenčno in manj obremenjujoče za okolje se moramo nasloniti tudi na tehnologije, kot so umetna inteligenca (UI), robotika, internet stvari (IoT), paradigma robnega računalništva (Edge Computing), omrežje 5G, tehnologija veriženja blokov (blockchain) in superračunalništvo.

Priprava projektov bo trajala do maja 2023, ko bodo študenti in profesorji na ponovnem skupnem srečanju predstavili sadove dela in jih povezali z ustreznimi deležniki, ki bodo lahko omogočili njihovo realizacijo.

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si

VIRgov.si
Prejšnji članekNajboljši Halloween kostumi za leto 2022
Naslednji članekŽenske lažje najdejo prave besede?
Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.