Da se naše ozračje segreva, ni sveža novica. Spremembe v ozračju, ki močno vlivajo na vremenske razmere v vseh delih sveta, že nekaj časa niso več spregledane. S tem se je ukvarjala tudi nova študija, ki je analizirala temperature, zabeležene v zadnjih 60 letih v severozahodni Evropi. Ugotovitve so pokazale, da je najvišja poletna temperatura naraščala dvakrat hitreje od najvišje temperature povprečnih poletnih dni.
Raziskava o vplivih segravanja
Nova raziskava, ki jo je vodila Univerza v Oxfordu, je pokazala, da podnebne spremembe povzročajo, da se najbolj vroči dnevi v severozahodni Evropi segrejejo dvakrat hitreje kot povprečni poletni dnevi. Razlika v trendih je najbolj izrazita v Angliji, Walesu in Severni Franciji. Podnebni modeli sicer dobro napovedujejo rast povprečnih temperatur, vendar močno podcenjujejo rast temperatur na najbolj vroče dni.
Po besedah vodilnega raziskovalca gre iz podatkov, pridobljenih v novi študiji, sklepati, da bodo ekstremni vročinski dogodki vse pogostejši. Dr. Matthewa Patterson je dejal: »Te ugotovitve poudarjajo dejstvo, da Združeno kraljestvo in sosednje države že doživljajo posledice podnebnih sprememb in da lanski vročinski val ni bil naključje. Oblikovalci politik morajo nujno prilagoditi svojo infrastrukturo in zdravstvene sisteme, da bodo kos vplivom višjih temperatur.«
Študija je nastala na podlagi spremljanja temperaturnih podatkov zadnjih 60 let (1960-2021).
Foto: RomoloTavani iz iStock
Španija je peč Evrope
Čeprav se je najvišja zabeležena temperatura med leti spreminjala, je splošni trend jasno pokazal, da so se najbolj vroči dnevi v severozahodni Evropi segrevali dvakrat hitreje kot povprečni poletni dnevi.
Za Anglijo in Wales se je povprečni poletni dan povečal za približno 0,26 °C na desetletje, medtem ko se je najbolj vroč dan povečal za približno 0,58 °C na desetletje. Vendar hitrejšega segrevanja v najbolj vročih dneh drugje na severni polobli v tolikšni meri k sreči niso opazili.
Razlog za to hitrejše segrevanje najbolj vročih dni glede na povprečne poletne dni še ni pojasnjen. Po besedah dr. Pattersona je to morda posledica najbolj vročih poletnih dni v severozahodni Evropi, ki so pogosto povezani z vročim zrakom, ki prihaja iz Španije na sever. Ker se po do sedaj znanih podatkih Španija segreva hitreje kot severozahodna Evropa, to pomeni, da je zrak, ki prihaja iz te regije, vedno bolj ekstremen glede na zunanji zrak v severozahodni Evropi. Najbolj vroče dni v letu 2022 je povzročil prav oblak vročega zraka, ki je prišel iznad Španije. Vendar so za potrditev tega potrebne nadaljnje raziskave.
Dr. Patterson je dodal: »Razumevanje stopnje segrevanja v najbolj vročih dneh bo pomembno, če želimo izboljšati simulacijo podnebnih modelov ekstremnih dogodkov in narediti natančne napovedi o prihodnji intenzivnosti takih dogodkov. Če naši modeli podcenjujejo dvig ekstremnih temperatur v prihodnjih desetletjih, bomo podcenjevali vplive, ki jih bo to imelo.«
Na segrevanje ozračja se moramo bolje pripraviti
Vročinski valovi, ki bodo očitno postali naša stalnica, niso šala. Gre namreč za hud udarec za našo družbo. Vročina ima namreč velike negativne učinke na energetsko, prometno infrastrukturo in kmetijstvo. Vse pogostejše bodo namreč suše, kjer bomo zelo težko reševali kmetijske izdelke, saj bo veliko pomanjkanje vode vplivalo že na pitno vodo za ljudi. Vročina pa ima hude negativne posledice tudi na zdravje ljudi. Poslabšuje namreč tudi nekatera bolezenska stanja, vključno z boleznimi dihal in srca in ožilja, kar preobremenjuje zdravstvene storitve.
Ugotovitve raziskave bodo, upam, spodbudile odločevalce, da se resneje lotijo ukrepov, ki bodo vsaj nekoliko omilili posledice vročinskih valov.
Novinar
