Zaradi tega nastane 38 bilijonov dolarjev škode vsako leto

Globe and stack with coins. Money makes the world go round
Foto: gopixa iz iStock

Tudi, če bi se emisije CO2 od danes naprej drastično zmanjšale, je svetovno gospodarstvo zaradi podnebnih sprememb že zavezano zmanjšanju dohodka za 19 % do leta 2050, ugotavlja nova študija, objavljena v Nature.

Škoda je šestkrat večja od stroškov ublažitve, potrebnih za omejitev globalnega segrevanja na dve stopinji. Na podlagi empiričnih podatkov iz več kot 1600 regij po vsem svetu v zadnjih 40 letih so znanstveniki Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov podnebja (PIK) ocenili prihodnje vplive spreminjajočih se podnebnih razmer na gospodarsko rast in njihovo obstojnost.

»Močno zmanjšanje dohodka je predvideno za večino regij, vključno s Severno Ameriko in Evropo, pri čemer bosta najbolj prizadeti Južna Azija in Afrika. To je posledica vpliva podnebnih sprememb na različne vidike, ki so pomembni za gospodarsko rast, kot je kmetijski pridelek, produktivnost dela ali infrastruktura,« pravi znanstvenik PIK in prvi avtor študije Maximilian Kotz.

Na splošno je svetovna letna škoda ocenjena na 38 bilijonov dolarjev, z verjetnim razponom od 19 do 59 bilijonov dolarjev leta 2050. Ta škoda je v glavnem posledica naraščajočih temperatur, pa tudi sprememb padavin in spremenljivosti temperature. Upoštevanje drugih vremenskih ekstremov, kot so nevihte ali gozdni požari, bi jih lahko še povečalo.

Ogromni gospodarski stroški tudi za ZDA in Evropsko unijo

»Naša analiza kaže, da bodo podnebne spremembe v naslednjih 25 letih povzročile ogromno gospodarsko škodo v skoraj vseh državah po svetu, tudi v visoko razvitih, kot so Nemčija, Francija in Združene države,« pravi znanstvenica PIK Leonie Wenz, ki je vodila študija.

»Ta kratkoročna škoda je posledica naših preteklih emisij. Potrebovali bomo več prizadevanj za prilagajanje, če se želimo izogniti vsaj nekaterim od njih. In svoje emisije moramo drastično in takoj zmanjšati – če ne, bodo gospodarske izgube v drugi polovici stoletja postale še večje in do leta 2100 znašale do 60 % v svetovnem povprečju. To jasno kaže, da je varovanje našega podnebja veliko ceneje, kot da tega ne storimo, in to brez upoštevanja neekonomskih vplivov, kot je npr. izguba življenja ali biotske raznovrstnosti.«

Doslej so se globalne projekcije gospodarske škode, ki jo povzročajo podnebne spremembe, običajno osredotočale na nacionalne vplive povprečnih letnih temperatur v daljšem časovnem obdobju. Z vključitvijo najnovejših empiričnih ugotovitev o podnebnih vplivih na gospodarsko rast v več kot 1600 podnacionalnih regijah po vsem svetu v zadnjih 40 letih in z osredotočanjem na naslednjih 26 let so raziskovalci lahko projicirali podnacionalno škodo zaradi temperaturnih in padavinskih sprememb v veliki meri.

podrobnosti v času in prostoru, hkrati pa zmanjšuje velike negotovosti, povezane z dolgoročnimi projekcijami. Znanstveniki so združili empirične modele z najsodobnejšimi podnebnimi simulacijami (CMIP-6). Pomembno je, da so ocenili tudi, kako vztrajno so podnebni vplivi vplivali na gospodarstvo v preteklosti, in to tudi upoštevali.

Najmanj odgovorne države bodo najbolj trpele

»Naša študija poudarja precejšnjo neenakost podnebnih vplivov: škodo najdemo skoraj povsod, vendar bodo najbolj trpele države v tropih, ker so že toplejše. Nadaljnje povišanje temperature bo zato tam najbolj škodljivo. Za države, ki so najmanj odgovorne za podnebne spremembe, je predvideno, da bodo utrpele izgubo dohodka, ki je 60 % večja kot v državah z višjimi izpusti. So tudi tiste z najmanj sredstvi za prilagajanje njenim vplivom. Na nas je, da se odločimo: sprememba v smeri obnovljivih virov energije je potrebna za našo varnost in nam bo prihranila denar. Če ostanemo na poti, na kateri smo trenutno, bo temperatura planeta lahko stabilizirana le, če prenehamo kuriti nafto, plin in premog ,« pravi Anders Levermann, vodja raziskovalnega oddelka Complexity Science na Potsdamskem inštitutu in soavtor študije.

VIRScienceDaily
Prejšnji članekS temi nasveti bo tvoj kolesarski hobi prijaznejši do okolja
Naslednji članekNasveti za odličen prvi vtis v novi službi: Kako se predstaviti na novem delovnem mestu

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.