Zdravstvo proti ekologiji?

Medicinski odpadki v morju
Vir: AA
Koronavirus je med drugim izpostavil tudi problem medicinskih odpadkov. V mnogih bolnišnicah razne plastične instrumente uporabijo zgolj enkrat in nato odvržejo, namesto da bi jih sterilizirali in ponovno uporabili. Da ne govorimo o maskah in rokavicah za enkratno uporabo, ki že mesece plavajo po svetovnih morjih. Poleg tega se veliko bolnišnic zanaša na fosilna goriva.
Če bi bila zdravstvena industrija država, bi bila peta največja onesnaževalka s toplogrednimi plini. To je ogljični odtis enak emisijam 514 termoelektrarn. Zgorevanje premoga je eden od glavnih vzrokov smrti, povezanih z onesnaženim ozračjem. Vsako leto po svetu zabeležijo več kot štiri milijone takih smrti, kar je več, kot jih povzročijo tuberkoloza, malarija in aids.
Okoljevarstveniki na vse te probleme glasno opozarjajo, medicinsko osebje pa se brani, češ, da je zanje na prvem mestu vedno pacient in nikdar ekologija. Nekateri strokovnjaki trdijo, da se v širšem smislu trajnost nanaša tudi na pomoč pacientom oziroma preprečevanje potrebe po obisku bolnišnice.
Bolnišnica

Kje je rešitev?

Eden od problemov je, da zdravstveno osebje pogosto vidi nujno zdravstveno oskrbo in okolju prijazno delovanje kot nasprotujoča si pojma. Razsikava iz leta 2018, ko covida-19 še ni bilo na vidiku, je pokazala, da plastika za enkratno uporabo predstavlja kar 20 % medicinskih odpadkov v ZDA. Za več kot polovico zdravnikov pa se je izkazalo, da ne znajo pravilno reciklirati.

Zdravstveni delavci poudarjajo nujnost plastike za enkratno uporabo; ta preprečuje širjenje nalezljivih bolezni, kot je na primer covid-19. Toda le 15 % medicinskih odpadkov je dejansko nevarnih kot vir okužbe ali ker so radioaktivni ali toksični. Ostalih 85 % se ne razlikuje veliko od odpadkov, ki jih mečemo stran doma ali v službi: uporabljene posode za hrano, embalaža, rokavice, uporabljene za pregled neokuženega pacienta.

S temi 85 % bi se dalo marsikaj narediti, med drugim jih ponovni uporabiti. Veliko medicinske opreme je po besedah strokovnjakov mogoče očistiti, sterilizirati in spet uporabiti. Oprema za večkratno uporabo je poleg tega na dolgi rok cenejša. Zdravstveni tehniki v londonski bolnišnici Great Ormond Streeet so poročali, da so nekateri člani osebja začeli uporabljati rokavice, namesto da bi si umivali roke. Nosili so jih za preoblačenje postelj in kopanje otrok. Ko so bolj okoljevarstveno naravnani uslužbenci na to začeli opozarjati, se je uporaba plastičnih rokavic drastično zmanjšala, bolnišnica pa je prihranila 21 ton plastike in 90 tisoč funtov.

Medicinski odpadki

Sonia Roschnik, bivša direktorica Enote za trajnostni razvoj v angleškem NHS, je mnenja, da je zdaj res čas, da pozornost namenimo odpadkom in ogljičnemu odtisu zdravstva. Koronavirus bi nam moral odpreti oči: zavedati bi se morali, da se z degradacijo našega okolja podobne bolezni pojavljajo vse pogosteje. Če si želimo biti zdravi, mora biti zdrav tudi naš planet. Prav vsi smo odgovorni za to, da nekaj storimo.

Kaj lahko storiš kot posameznik?

Namesto da nosiš maske za enkratno uporabo, si omisli pralne maske. Rokavic za enkratno uporabo ne nosi: namesto tega si roke redno umivaj in razkužuj ter se odvadi dotikanja obraza. Medicinske (pa tudi vse ostale, seveda) odpadke vedno pravilno recikliraj (sodijo v mešane odpadke) in jih nikdar ne vrzi na tla.

Avatar
Spletna stran| + objave

Novinar

LEAVE A REPLY

Please enter your name here
Please enter your comment!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.