Agresiven kulturni šok in mednarodno sodelovanje

Nazdravljanje ob Rokovem rojstnem dnevu. foto: SLOWenc
Nazdravljanje ob Rokovem rojstnem dnevu. foto: SLOWenc

Po šestnajstih dneh prenočevanja pod nedobudnim očesom psička, kampiranja ob trafikah in molilnicah, strogega režima na mejnih prehodih, iskanju zdravila za trebušno gripo in trgovanja s cigareti je »Tadžikistanska koza« prišla v domače kraje.

Kulturni šok in napačna smer

Fantje so se sedemnajstega dne kaj hitro odpravili na pot proti gorovju Pamir. Na cesti v Dushanbeju pa doživijo močan in pretresljiv kulturni šok. Na močno prometni cesti so fantje stali pred rdečo lučjo v koloni. Nakar z leve čez dvojno polno črto pridrvi avto. Fantje bi se mu umaknili, a zaradi kolone to ni bilo mogoče. Odgovor domačina je bil, da se je rahlo zabil v njihov levi bok in zahteval, da ga spustijo mimo. Zmedena je posadka »Tadžikistanske koze« počakala, da prednji avtomobili speljejo. Tako so spustili neučakanega domačina, ki se je preko vseh polnih črt ter avtov prebil v stransko uličico. Po polurni vožnji so naši pustolovci ugotovili, da jih pot pelje preveč proti jugu. Vrnejo se po isti poti, kjer mrgoli policijskih kontrol, a se nobena ne zmeni za njih.

Mednarodno sodelovanje

Ko se je »koza« začela v popoldnevu vzpenjati, so fantje naleteli na švicarska soseda, ki so ju spoznali v hostlu. Mlad par je imel v načrtu potovati po svetu dve leti, a ju je po treh mesecih poti avto izdal in tako sta bila parkirana ob poti. Posadka je priskočila na pomoč in zapeljala Švicarja k prvemu mehaniko ob cesti. Z skupnimi močmi nekako usposobijo vozilo in se poslovijo. Utaborijo se v ozki soteski, kjer pa jim je spanec kratil cestni prah, ki so ga pridno dvigovali mimo vozeči tovornjaki.

Domotožje

Lepi pogledi v Tadžikistanu. foto: SLOWenc
Lepi pogledi v Tadžikistanu. foto: SLOWenc

Osemnajsti dan se zbudijo v lepo jutro. Svež zrak in obkroženi z gorami. Nadobudni, da čim prej dosežejo Khorog, hitro odrinejo. Na cesti jih obkrožajo gore in z nekaterih vršakov se še sveti sneg. Po neskončnem vzpenjanju dosežejo prelaz na višini 3252 metrov. A tu se je »koza« odločila, da jo grabi domotožje in da noče zapustiti teh krajev. Ob spustu navzdol se ji je začela šibiti noga (beri kolo). »Koza« je obiskala mehanika. Ugotovili so, da kolo ni več tako stabilno. Mehanik je to z doma ustvarjenim orodjem popravil. Posadka nadaljuje pot po obupni cesti, na kateri vozijo maksimalno 30 km/h. Prenočili so v dolini ob bistri rečici, zaskrbljeni, kaj jim bodo ceste ene najrevnejših držav na svetu zagodle jutri …

PODPRI PROJEKT SLOWENC – PO PAMET. POŠLJI SMS POPAMET5 NA 1919 IN DONIRAJ 5€ ZA ZAVOD VOZIM.

Novinar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.