Skozi tunel smrti v Tadžikistan

0
Prijazni domačini v Uzbekistanu. foto: SLOWenc
Prijazni domačini v Uzbekistanu. foto: SLOWenc

Štirinajsti dan na poti in fantje iz odprave SLOWenc – Po pamet so doživeli že vse mogoče. Od nočnega psa čuvaja v Bolgariji, lepe pokrajine v Turčiji in prijaznih domačinov v Iranu, do vročinskih valov v Turkmenistanu. Sedaj poročamo iz Uzbekistana, države, ki je največji izvoznik bombaža na svetu.

Po slabem stanju na turkmenistanskih cestah je Subaru veliko bolj miren v Uzbekistanu.

Bukhara. foto: SLOWenc
Bukhara. foto: SLOWenc

Vsaj do mesta Bukhara, kjer so se ustavili na kosilu. Naslednji cilj je bil Samarkand, oddaljen 270 km. Vsi so bili mnenja, da bodo za pot potrebovali malo časa. Kako zelo so se motili! Luknje na cestah so jih ovirale in Subaru je bil že na koncu z živci (verjetno tudi njegova posadka), ko so po dolgih petih urah končno prispeli.

V Samarkandu je bil Uroš glavni vodič. Ekipo je pred spanjem popeljal po mestu in na koncu našel tudi še zadnji odprt market, kjer so si privoščili pivo in hot dog. Ogledali so si nekaj glavnih znamenitosti ter muzejev, vsi seveda temeljijo na muslimanski veri in vzhodni kulturi. Navdušil jih je tudi bazar v Samarkandu, ki se ne more primerjati s tistimi v Turčiji. Polno sladkarij, zelenjave, sadja in oreščkov.

Utrinki iz Samarkanta. foto: SLOWenc
Utrinki iz Samarkanta. foto: SLOWenc

Naslednji dan je bil plan priti do Tadžikistanske meje. Avto je že nekoliko kazal znake prvih težav, zato so bili na cesti še bolj pozorni in previdni. Uzbekistansko-tadžikistanska meja jih je pustila brez težav. Pravijo, da je bil to najhitrejši mejni prehod do sedaj. Edino, kar jim je zakuhalo »težave«, je bila Rokova trobenta. Tadžikistanski carinik jih namreč ni spustil naprej, dokler ni Rok zaigral eno slovensko vižo.

Naslednja postaja je bilo mesto Dushanbe, do katerega jih je pot vodila skozi t. i. tunel

smrti. Tunel, imenovan Anzob, naj bi bil vrsto let brez osvetlitve in prezračevanja, znan pa je po mnogih smrtih v prometnih nesrečah. Cesta je luknjasta, poplavljena, svetlobe ni, ljudje pa so umirali tudi v prometnih konicah, zaradi zastrupitve s strupenimi plini. Fantje so vožnjo skozi tunel prestali živi in zdravi, niso pa uživali. Tilen, ki je vozil, nam je sporočil tole: »Osvetlitev so sicer že deloma popravili prezračevanja pa še vedno ni. Pot po tunelu ni bila prijetna. Vožnja v

Anzop, tunel smrti. foto: Hazip's World
Anzop, tunel smrti. foto: Hazip’s World

koloni med tovornjaki, in slaba vidljivost. Sprva je sicer bilo nekaj luči, po 300 metrih pa samo še na 300m metrov ena luč. Tunel je dvosmeren, a so tovornjaki kljub temu prehitevali kolono. V nekem trenutku je nasproti peljala tovornjak cisterna. Tovornjak, ki je prehiteval je komaj našel luknjo v koloni, da se je umaknil. Sploh si nočem predstavljati kaj bi se lahko zgodilo.«

Živi in zdravi so prispeli v Dushanbe, kjer so prenočili v hostlu. V naslednjih dneh imajo plan poiskati avtomehanika in spraviti v red starega Subaruja a.k.a. »Tadžikistansko kozo«. Srečno fantje!

PODPRI PROJEKT SLOWENC – PO PAMET. POŠLJI SMS POPAMET5 NA 1919 IN DONIRAJ 5€ ZA ZAVOD VOZIM.

Vsebinska urednica.

Študentka družboslovja, aktivna na mnogih področjih študentskega življenja.

V prostem času ljubiteljica lepih destinacij in toplih ljudi. 🙂

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.