Spor med Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) zaradi napovedane reforme šolstva se zaostruje. Potem ko je sindikat sporočil, da je pod peticijo proti odpuščanju, posegom v plačno reformo in izključevanju iz priprave sprememb zbral 22.605 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, se je zdaj odzvalo ministrstvo. To sindikatu očita zavajanje zaposlenih in ustvarjanje strahu pred izgubo delovnih mest.
Na ministrstvu so potrdili, da so prejeli obvestilo SVIZ o zbranih podpisih, ob tem pa izrazili resno zaskrbljenost zaradi navedb, na katerih naj bi temeljila peticija. Po njihovih besedah so jih nekateri ravnatelji opozorili tudi na domnevno neprimerne načine zbiranja podpisov.
Kot navajajo na ministrstvu, naj bi zaposleni med zbiranjem podpisov prejemali neresnične informacije, med drugim opozorila, da bi lahko zaradi napovedane reforme izgubili zaposlitev. Minister Borut Rončević naj bi medtem že večkrat zagotovil, da odpuščanja učiteljev ne bo.
Ministrstvo zato vodstvu sindikata očita, da je kljub večkratnim zagotovilom nadaljevalo zbiranje podpisov na podlagi trditev o domnevnem odpuščanju. Sprašujejo se tudi, koliko zaposlenih je peticijo podpisalo zaradi dejanskega nasprotovanja predlaganim spremembam in koliko zaradi strahu pred izgubo zaposlitve.
Kaj pravzaprav zahteva SVIZ?
Peticija, ki jo je SVIZ začel zbirati 12. oktobra, ima širši obseg od samega nasprotovanja morebitnemu odpuščanju učiteljev. Sindikat z njo nasprotuje tudi prekinitvi plačne reforme v javnem sektorju, zmanjšanju števila predstavnikov zaposlenih v svetih vrtcev in šol ter izključevanju sindikata iz sodelovanja pri pripravi reforme šolstva.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je ob predstavitvi rezultatov zbiranja podpisov 6. novembra poudaril, da zbrani podpisi sindikatu dajejo mandat za zagovarjanje teh stališč, po potrebi tudi v konfliktu z oblastmi. Po njegovih besedah so med zbiranjem zaznali veliko previdnosti in strahu zaposlenih glede tega, kdo bo imel dostop do njihovih osebnih podatkov. Zato so se odločili, da podpisov ne bodo izročili ministrstvu, temveč jih bodo shranili na sedežu sindikata.
SVIZ je ob tem izpostavil tudi vprašanje svojega položaja pri pripravi šolske reforme. Sindikat nasprotuje temu, da ni vključen v Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, ter opozarja na načrte glede ustanovitve učiteljske zbornice. Po njegovem mnenju bi morali imeti predstavniki organiziranega učiteljstva pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti slovenskega šolstva.
Minister vztraja: Odpuščanja učiteljev ne bo
Rončević je svoja stališča podrobneje predstavil tudi na seji pristojnega odbora Državnega zbora 9. novembra. Zavrnil je očitke, da reforma nastaja za zaprtimi vrati ali brez sodelovanja pedagoške stroke.
Po podatkih ministrstva je na prvih treh strokovnih posvetih sodelovalo 160 udeležencev, od tega 131 predstavnikov pedagoške stroke oziroma skoraj 82 odstotkov vseh udeleženih. V pripravo sprememb naj bi bili vključeni učitelji, ravnatelji, profesorji, drugi strokovnjaki ter predstavniki dijakov in študentov.
Ministrstvo poudarja, da je cilj reforme izboljšanje pogojev za delo učiteljev in ravnateljev, krepitev njihove strokovne avtonomije, zmanjševanje administrativnih obremenitev in zagotavljanje kakovostnejše strokovne podpore. Ob tem zagotavlja, da bodo pri pripravi sprememb upoštevali tudi dosedanje strokovno delo, ugotovitve Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja ter poročila o kakovosti slovenskega šolskega sistema.
Glede sodelovanja SVIZ pri reformi ministrstvo pojasnjuje, da bo sindikat kot socialni partner vključen v obravnavo vprašanj delovnopravne zakonodaje ter položaja in pravic zaposlenih. Menijo, da je to področje, za katero je sindikat pristojen.
Spor sega tudi onkraj vprašanja odpuščanja
Odnosi med ministrstvom in SVIZ so se zaostrili že pred zbiranjem podpisov. Sindikat je v oktobrskem javnem pozivu opozarjal na pomanjkanje transparentnosti pri pripravi reforme, vprašljivo strokovno utemeljenost nekaterih napovedanih sprememb in omejevanje strokovne avtonomije učiteljev.
Podobne pomisleke je izrazila tudi skupina učiteljev, profesorjev in drugih predstavnikov strokovne javnosti, ki je pripravila ločen javni poziv ministru. Med drugim zahtevajo, da ministrstvo do zaključka širše strokovne razprave ne sprejema temeljnih odločitev o spremembah šolskega sistema. Do 11. novembra je poziv zbral 6.287 podpisov, od tega 2.550 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Ministrstvo kljub kritikam zagotavlja, da ostaja odprto za dialog in konkretne predloge vseh deležnikov. Od vodstva SVIZ pričakuje tudi pojasnila glede opozoril o domnevnih pritiskih pri zbiranju podpisov.
V ospredju tako ostajata dve različni predstavi o prihodnosti slovenskega šolstva: ministrstvo poudarja potrebo po spremembah in zagotavlja, da te ne bodo prinesle odpuščanj, sindikat pa opozarja, da zaposleni pri tako pomembnih posegih ne smejo ostati brez ustreznega vpliva na odločitve. Spor o reformi se zato očitno ne bo končal zgolj z zagotovilom, da učitelji ne bodo izgubili služb.
Urednik portala Student.si