December je za marsikoga mesec, ko poleg običajne plače na bančni račun upa še na nekaj dodatnega. Božičnica bi prišla prav za darila, praznično večerjo, račun za ogrevanje ali preprosto za nekaj več finančnega miru. V službenih pogovorih se zato pogosto pojavi isto vprašanje: Ali bomo letos dobili božičnico in koliko bo znašala?
Odgovor ni enak za vse. Pri tem je treba ločiti med božičnico oziroma plačilom za poslovno uspešnost, tradicionalno imenovano 13. plača, in zimskim regresom, ki je v Sloveniji postal zakonska pravica leta 2025. Imeni se v vsakdanjem pogovoru pogosto mešata, vendar ne gre za isto stvar.
Najprej razčistimo: kaj je kaj?
Regres za letni dopust je obvezni prejemek, povezan s pravico do letnega dopusta. Delodajalec ga mora praviloma izplačati najpozneje do 1. julija, v zakonsko določenih primerih pa je rok lahko drugačen. Njegova višina ne sme biti nižja od minimalne plače, razen kjer zakon določa posebnosti.
Božičnica oziroma plačilo za poslovno uspešnost je nagrada, ki jo delodajalec lahko izplača zaposlenim ob koncu leta ali v drugem obdobju. Lahko je vezana na uspešnost podjetja in dogovorjena s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali drugimi veljavnimi pravili. Ni pa bila tradicionalno splošna zakonska pravica vseh zaposlenih.
Izraz 13. plača se pogosto uporablja kot drugo ime za božičnico. Včasih pa ljudje z njim označujejo tudi druga dodatna izplačila, zato je pomembno pogledati, kaj točno piše v dokumentih delodajalca.
Nato je tu še zimski regres. Zakon, ki je začel veljati novembra 2025, je uvedel novo obvezno pravico delavcev do zimskega regresa. Za leto 2025 je znašal 638,86 evra, kar je bila polovica takratne minimalne plače. Pravica je bila določena z zakonom in ni odvisna samo od tega, ali je podjetje leto končalo z dobičkom.
To je pomembna sprememba: delavec lahko prejme zakonsko določen zimski regres in poleg njega še božičnico, če so za to izpolnjeni pogoji.
Ali božičnico dobi vsak zaposleni?
Ne nujno. Pri božičnici je treba preveriti, ali je izplačilo določeno v kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi ali drugem zavezujočem aktu. Če je dogovorjeno, da delavcem ob izpolnjenih pogojih pripada plačilo za poslovno uspešnost, delodajalec praviloma ne more preprosto prezreti veljavnih pravil.
Če pa takšne pravice ni dogovorjene, božičnica praviloma ni avtomatično zagotovljena vsakemu zaposlenemu zgolj zato, ker je december.
Tudi višina ni povsod enaka. Eno podjetje lahko izplača enoten znesek vsem zaposlenim, drugo lahko uporabi merila, povezana s poslovnimi rezultati ali obdobjem zaposlitve, tretje pa božičnice sploh ne izplača.
Zato primerjava med prijatelji iz različnih podjetij pogosto ni najbolj poštena. Nekdo lahko prejme visoko nagrado, ker je to del sistema nagrajevanja njegovega delodajalca. Drugi ima morda nižjo osnovno plačo, a bolj stabilne druge ugodnosti. Tretji dela v podjetju, ki se spopada s slabšimi rezultati.
Pri zimskem regresu je položaj drugačen: gre za zakonsko določeno pravico delavcev. Podrobnosti, kot so sorazmerni del pri zaposlitvi samo za del leta ali posebnosti pri krajšem delovnem času, so določene v zakonu.
Napake, ki jih mnogi naredijo pri porabi božičnice in 13. plače
Koliko znaša zimski regres v letu 2026?
Ker je višina zimskega regresa vezana na polovico minimalne plače, se znesek spreminja z njeno višino. Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 evra bruto, zato polovica znaša 740,94 evra. To je izračun zakonske višine za leto 2026 po pravilu polovice minimalne plače.
Zimski regres mora biti izplačan v denarni obliki, praviloma najpozneje v roku 18 dni po izteku plačilnega obdobja za novembrsko plačo. Zakon predvideva tudi posebne okoliščine in izjeme, zato je ob težavah z izplačilom smiselno preveriti aktualna pojasnila pristojnega ministrstva.
Pomembno je še, da se pri zaposlitvi, ki traja samo del koledarskega leta, lahko izplača sorazmerni del. Če si med letom zamenjal službo, torej ni nujno, da mora celoten znesek izplačati samo tvoj trenutni delodajalec.
Koliko denarja dejansko ostane po davkih?
Pri zimskem regresu in božičnici je pomembna tudi davčna obravnava. Zimski regres do zakonsko določene višine je po posebni ureditvi izvzet iz davčne osnove za dohodnino in prispevkov za socialno varnost. Pri božičnici oziroma plačilu za poslovno uspešnost pa veljajo drugačna pravila, zato je treba pogledati, kako je izplačilo obračunano.
Če podjetje poleg zimskega regresa izplača še dodatno nagrado, ne predpostavljaj, da bo celoten znesek obravnavan enako. Na plačilni listi preveri naziv prejemka in obračun. Če ti kaj ni jasno, lahko računovodstvo zaprosiš za pojasnilo.
Kaj lahko storiš, če dodatka ne prejmeš?
Najprej preveri, ali govoriš o zimskem regresu ali o prostovoljni božičnici. Če gre za zakonski zimski regres, preveri obdobje zaposlitve, morebitno sorazmernost in rok izplačila. Če zneska ne prejmeš, se lahko obrneš na kadrovsko službo ali računovodstvo in zahtevaš pojasnilo.
Če meniš, da je bila kršena zakonska pravica, se lahko obrneš tudi na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ta je že opozoril, da delodajalec zimskega regresa ne sme pogojevati ali zahtevati njegove vrnitve.
Pri božičnici pa je treba preveriti pravila, ki veljajo pri konkretnem delodajalcu. Če je izplačilo dogovorjeno v zavezujočem aktu, so pomembni zapisani pogoji in merila.
Dodaten denar, ki lahko veliko pomeni
Za nekoga je božičnica priložnost za praznične nakupe, za drugega pa denar, s katerim pokrije položnice, poravna dolg ali ustvari vsaj majhno finančno rezervo. Prav zato je razlika med zakonsko pravico in prostovoljno nagrado pomembna.
Dodatno izplačilo je dobrodošlo, vendar ne sme postati razlog, da človek pri načrtovanju rednih stroškov računa na denar, ki ni zagotovljen. Če je božičnica vsako leto različna ali je sploh ni, je varneje, da je ne vključimo v običajni mesečni proračun.
Najpomembnejše pravilo je preprosto: ne zamenjuj zimskega regresa z božičnico. Prvi je zakonska pravica, drugi pa je odvisen od dogovorov in pravil pri delodajalcu. Če veš, kateri prejemek pričakuješ, boš tudi lažje preveril, ali je bilo izplačilo pravilno.