Predlog državnega proračuna za leto 2027 je sprožil ostre odzive nevladnih organizacij, ki opozarjajo na obsežno zmanjševanje sredstev za socialne in družinske transferje. Po njihovih izračunih naj bi bilo za te namene namenjenih kar 330 milijonov evrov manj. Med najbolj prizadetimi bi lahko bili prejemniki denarne socialne pomoči, družine z otroki, študenti in invalidi.
Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič pa medtem zagotavlja, da proračun nikomur ničesar ne jemlje.
V prihodnjih dneh bodo poslanci obravnavali proračunske dokumente za leto 2027, pri čemer je posebno pozornost vzbudil predvideni obseg sredstev za socialne transferje. Nevladne organizacije opozarjajo, da predlagane spremembe pomenijo resen poseg v socialno državo in bi lahko najbolj prizadele ljudi, ki so že zdaj v finančno najtežjem položaju.
Po njihovih ocenah predlog predvideva približno 15-odstotno zmanjšanje sredstev za socialne in družinske transferje oziroma kar 330 milijonov evrov manj. Opozarjajo tudi, da bi se morala sredstva zaradi zakonske uskladitve z inflacijo povečati za 3,7 odstotka, ne pa zmanjšati.
Organizacije so zato poslance pozvale, naj predvidene postavke ponovno preučijo in proračun zavrnejo oziroma ustrezno spremenijo. Prepričane so, da bi posledice takšnih ukrepov občutili predvsem revni zaposleni, enostarševske družine, matere samohranilke, otroci, mladostniki iz socialno šibkejših okolij, invalidi in starejši.
Za otroške dodatke 51 milijonov evrov manj, za socialno pomoč 78 milijonov
Največ skrbi vzbujajo konkretne številke, ki jih izpostavljajo nevladne organizacije. Predvideno zmanjšanje sredstev se namreč nanaša na več pomembnih področij socialne varnosti.
Po njihovih izračunih bi se sredstva za posamezne transferje zmanjšala takole:
| Vrsta transferja | Predvideno zmanjšanje |
| Otroški dodatki | 51 milijonov evrov (18,9 %) |
| Štipendije | 20 milijonov evrov (14,2 %) |
| Denarna socialna pomoč | 78 milijonov evrov (22,3 %) |
| Osebna asistenca | 55 milijonov evrov (17,8 %) |
| Starševska nadomestila | 83 milijonov evrov (15,2 %) |
Posebej zaskrbljujoče je, da naj bi se zmanjšanje dotaknilo tudi starševskih nadomestil, kamor sodijo sredstva za porodniške in starševske dopuste, ter osebne asistence, ki številnim invalidom omogoča samostojnejše življenje.
Nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da vlada po njihovih navedbah ni dovolj jasno pojasnila, kako namerava doseči takšna zmanjšanja. Tudi Fiskalni svet naj bi opozoril, da bi bilo ob uresničitvi predlaganih sprememb pri petih največjih transferjih treba število upravičencev zmanjšati za petino do tretjino.
Nevladniki opozarjajo na otroke, študente in invalide
Skrb zaradi predvidenih sprememb so izrazili tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Njena generalna sekretarka Breda Krašna opozarja, da otroški dodatki in štipendije ne bi smeli biti obravnavani zgolj kot socialna transferja, temveč kot pomemben del družinske politike.
Po njenem mnenju bi moral otroški dodatek postati univerzalna pravica vseh otrok, saj je namenjen zadovoljevanju njihovih razvojnih potreb. Podobno velja za štipendije, ki mladim omogočajo dostop do izobraževanja ne glede na finančni položaj njihovih družin.
Na problematiko socialne varnosti je opozorila tudi Laura Orel iz Delavske svetovalnice. Prepričana je, da trenutni ukrepi kažejo na širše spreminjanje družbenega sistema in zmanjševanje pomena solidarnosti. Opozorila je tudi na posege v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter na vsebino interventnega zakona.
Jean Nikolič iz društva Kralji ulice je medtem poudaril, da socialni transferji niso nagrada, temveč varovalna mreža za ljudi, ki nimajo dovolj sredstev za dostojno preživetje. Nižji prejemki po njegovem mnenju ljudi ne naredijo samodejno bolj zaposljivih.
Če je cilj povečati zaposlenost, bi bilo po njegovem učinkoviteje odpraviti ovire, ki ljudem preprečujejo vključevanje na trg dela. Med njimi so predvsem pomanjkanje dostopnih stanovanj, varstva otrok, zdravstvenih storitev, javnega prevoza in izobraževalnih možnosti.
Na zaščito že pridobljenih pravic opozarjajo tudi invalidske organizacije. Špela Sanabor iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije je poudarila, da varčevalni ukrepi ne smejo zmanjševati samostojnosti invalidov, ogrožati njihovega dostojanstva ali slabšati kakovosti njihovega življenja.
Kaj bi manj denarja pomenilo za ljudi, ki že zdaj komaj shajajo?
Na posledice morebitnih sprememb so posebej opozorili v Rdečem križu Slovenije. Generalna sekretarka Cvetka Tomin je izpostavila, da denarno socialno pomoč prejema približno 66.000 ljudi, ki nimajo zadostnih dohodkov za preživetje. Med njimi so tudi ljudje, ki kljub zaposlitvi živijo v revščini.
Trenutno samska oseba brez dohodkov prejema 507 evrov denarne socialne pomoči na mesec. Po izračunih Rdečega križa bi se ta znesek ob enakomernem zmanjšanju lahko znižal na 394 evrov. To bi pomenilo še večje težave pri pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov, kot so hrana, položnice in druge nujne potrebščine.
Ob morebitnem zaostrovanju pogojev za pridobitev pomoči pa bi lahko brez nje ostalo približno 14.700 ljudi.
Rdeči križ zato opozarja, da bi bili posledice takšnih ukrepov najbolj izpostavljeni prav tisti, ki nimajo realnih možnosti, da bi si sami zagotovili zadostna sredstva za dostojno življenje.
Ministrica: Socialnih pravic ne bomo zmanjševali
Na očitke nevladnih organizacij se je odzvala ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, ki zavrača trditve, da vlada krči socialno državo.
Urednik portala Student.si