Novembra bodo ZDA po štirih letih ponovno zatopljene v predsedniške volitve. Na sporedu bodo 60. predsedniške volitve in bodo prve predsedniške volitve, ki se bodo izvedle s podatki o prebivalstvu s popisa prebivalstva leta 2020. Inavguracija predsednika bo po tradiciji potekala 20. januarja 2025.
Pa si se kdaj vprašal, kako volitve tam potekajo? Veš, da sploh niso tako demokratične, čeprav so ZDA po mnenju njenih državljanov najbolj demokratična država na svetu? Poglejmo si tudi, kako volja ljudstva zaradi bizarnega sistema elektorskih glasov včasih ne zmaga.
Predsedniške volitve v ZDA potekajo vsaka štiri leta prvi torek v novembru. Kandidat mora biti star vsaj 35 let, rojen v Združenih državah in živeti v ZDA zadnjih 14 let. Tradicionalno kandidati svojo namero o kandidaturi za predsednika javno objavijo leto pred volitvami. Ker ni nacionalnega organa, ki bi izvajal volitve, jih organizirajo lokalne oblasti s pomočjo tisočih administratorjev.
Predizbor in strankarske volitve
Volilni postopek se začne s predizbori (primarne volitve) in strankarskimi volitvami januarja ali februarja volilnega leta. Primarne volitve organizirajo državne in lokalne oblasti s tajnim glasovanjem za oddajo glasov za obetavne predsedniške kandidate iz vsake izmed glavnih strank. Strankarske pa so zasebni dogodki, ki jih organizirajo politične stranke same. Tu se volivci javno odločijo, kateremu kandidatu so bolj naklonjeni. Nato organizatorji preštejejo glasove in izračunajo, koliko delegatov prejme posamezni kandidat.
Delegati
Vsaki zvezni državi, Okrožju Columbia in nekaterim ozemljem ZDA je dodeljeno število delegatov, ki se običajno določi glede na število prebivalstva. Ti delegati zastopajo svojo državo na nacionalni konvenciji stranke in z glasovanjem odločajo o predsedniškem kandidatu vsake stranke. Obstajata dve glavni vrsti delegatov:
- zavezani delegati, ki morajo podpreti kandidata, ki so mu bili dodeljeni na primarnih volitvah ali v poslanski skupini
- nezavezani oziroma superdelegati, ki lahko prosto izbirajo, katerega kandidata bodo podprli
Pred kampanjo posamezna stranki izvolita svojega kandidata Foto: koya79 iz iStock
Nacionalne konvencije
Nacionalna konvencija vsake stranke poteka poleti volilnega leta. Za imenovanje je potrebna večina glasov delegatov, ki je pogosto že dosežena in znana pred nacionalnimi konvencijami. Če večina ne bo dosežena, bo predsedniški kandidat izbran na nacionalni konvenciji.
Kampanja in elektorski kolegij
Ko so izbrani kandidati za vsako politično stranko, se predsedniški kandidati podajo v boj po vsej državi. Hodijo na shode in sodelujejo v razpravah, da pridobijo podporo volivcev po vsej državi. Na dan volitev se volivci odpravijo na volišče in oddajo svoj glas svojemu najljubšemu kandidatu. Volivci svojega predsednika in podpredsednika volijo posredno. Oba izberejo elektorji v postopku elektorskega kolegija. Končni zmagovalec je tisti, ki dobi večino od 538 elektorskih glasov, to je 270 ali več.
Elektorski glasovi predstavljajo zmago kandidata v eni zvezni državi. Če predsedniški kandidat dobi večino glasov volivcev v posamezni zvezni državi, dobi vse elektorske glasove te zvezne države in torej ta država podpira tega predsedniškega kandidata kot kandidata za predsednika. Izjema sta zvezni državi Nebraska in Maine. Zato je cilj kandidatov boriti se za vsako zvezno državo posebej. Leta 2016 je npr. Hillary Clinton izgubila na predsedniških volitvah, čeprav je večina volivcev v ZDA volila zanjo, a ji to zaradi sistema elektorskih glasov ni prineslo zmage.
Koliko elektorskih glasov ima država je odvisno od tega, koliko okrožij (podobno občinam ali pokrajinam) zvezna država ima. Število okrožij je odvisno od števila prebivalcev. Kalifornija ima npr. 36 milijonov prebivalcev, ki so približno enakomerno porazdeljeni v 53 okrožij. Kansas ima 3 milijone prebivalcev, razdeljenih v 4 okrožja. S tem se moč števila glasov porazdeli na število elektorskih glasov in nekako uravnoteži »glas ljudstva«. Večja populacija zvezne države torej pomeni več okrožij, kar pomeni večje število elektorskih glasov in torej večji vpliv na rezultat volitev.
Morda se letos ponovi scenarij iz leta 2020
Tako Biden kot Trump sta napovedala kandidaturo za predsednika leta 2024, kar nakazuje morebitno ponovitev volitev iz leta 2020. To bi bila prva predsedniška ponovitev po letu 1956. Če bi bil Trump izvoljen, bi postal drugi predsednik, ki bi osvojil drugi nezaporedni mandat in se pridružil Groverju Clevelandu, ki mu je to uspelo leta 1892.
Favorit za republikansko nominacijo je Donald Trump, sledita pa mu Ron DeSantis in Vivek Ramaswamy. Ostali kandidati bolj zaostajajo in imajo manjše možnosti. Donald Trump je v Iowi osvojil 51 % glasov, kar mu je zagotovilo 20 od skupno 40 delegatov te zvezne države. Pri demokratih pa je trenutno edini favorit za nominacijo aktualni predsednik Joe Biden, saj protikandidata za njim precej zaostajata. Spomnimo, da je med kandidati tudi član družine Kennedy.
Junior novinar
