Anksioznost, stres in depresija med pandemijo ter vloga socialne podpore

Maški z masko se drži za glavo

1. Uvod

Izbruh koronavirusa (COVID-19) lanskega leta ter njegove globoke gospodarske posledice so ustvarile obširen travmatičen dogodek, ki je močno vplival na duševno počutje številnih populacij. Obsežne posledice pandemije bodo verjetno spremenile tirnice zdravstva, izobraževalnih sistemov in gospodarstva, kar lahko prispeva k negativnim izidom na področju duševnega zdravja (Mosanya, 2020). COVID-19 in posledična svetovna pandemija sta prav tako ustvarila sovražno okolje za psihološko dobrobit, škodljivi učinki virusa na duševno zdravje pa se bodo verjetno nadaljevali še nekaj časa. Obstoječe raziskave že kažejo, da je trenutna pandemija povročila visoko stopnjo anskioznosti, depresije in akuten stres med ljudmi, kot posledica virusa ter njegove ekonomske in psihološke implikacije. Pri tem pa velja omeniti, da je kriza, kot posledica COVID-19, na nekatere posameznike vplivala drugače kot na druge (McCleskey in Gruda, 2021). V takih časih, ko ne le virus, temveč še dodatno “razsajajo” tudi anskioznost, depresija in stres, je potrebno omeniti vlogo socialne podpore, ki jo lahko nudimo svojim bližnjim. V pričujočem članku bom poskusila osvetliti kaj so anksioznost, depresija in stres ter kako nanje vpliva socialna podpora, ki smo jo lahko deležni od svojih bližnjih.

2. Anksioznost

Anskioznost je normalen del življenja v sodobni družbi ter se lahko pojavi v različnih oblikah in različno silovito. Po intenzivnosti sega od blagega nelagodja do povsem razvitega napada panike, ki ga spremljajo razbijanje srca, zmedenost, in velik strah. Anksioznost, ki ni povezana s stvarnimi okoliščinami in se pojavi kot strela iz jasnega, se imenuje prosto lebdeča anksioznost oz. generalizirana ankisozna motnja, v hujših primerih pa lahko vodi v (spontan) panični napad (Bourne, 2014). Če se anksioznost pojavi samo kot odziv na določeno situacijo, je to situacijska anksioznost. Ta se od vsakdanjega strahu razlikuje po tem, da je navadno prenapihnjena ali nerealna. V to kategorijo spada na primer; čezmerna bojazen pred vožnjo po avtocesti, obisk zdravnika ipd. Situacijska anksioznost postane fobična, ko se tej situaciji začnemo aktivno izogibati; se ne vozimo več po avtocesti, ne obiskujemo zdravnika. Fobična anksioznost je torej situacijska anksioznost, ki vključuje vztrajno izogibanje določenim situacijam. Pogost sprožitelj anksioznosti je že zgolj razmišljanje o kaki situaciji. Torej, če nas je strah, kaj se bo zgodilo, ko ali če se bomo soočili s katero od svojih fobičnih situacij, takrat doživljamo anticipatorno anksioznost. Blažjo obliko te anksioznosti je težko razlikovati od normalne zaskrbljenosti, lahko pa se zgodi, da taka anksioznost postane tako močna, da jo imenujemo anticipatorna panika. Tukaj je pomembno poudariti razliko med spontano anksioznostjo in anticipatorno anksioznostjo. Spontana anksioznost navadno udari nenadno, zelo naglo doseže vrhunec in nato počasi upade. Vrhunec doseže po približno petih minutah, temu sledi postopno zamiranje, ki lahko traja uro ali več. Anticipatorna ankisoznost pa se kopiči počasi, kot odziv na soočanje z ogrožujočo situacijo, ali samo razmišljanje o njej ter nato hitro izgine (Bourne, 2014).

3. Depresija

Depresija je zelo pogosta kronična bolezen v večini družb po vsem svetu, ki lahko poslabša normalno delovanje posameznika, povzroči depresivne misli in negativno vpliva na kakovost življenja. Depresija je pogosta motnja duševnega zdravja, ki lahko vpliva tako na duševno kot na fizično zdravje. Glavni simptomi depresije so pomanjkanje zanimanja za običajne življenjske dejavnosti, nespečnost, nezmožnost uživanja življenja in lahko tudi samomorilne misli. Eden najbolj zaskrbljujočih delov je, da imajo posamezniki s hudo depresijo 30-krat več možnosti za samomor. Je pogosta psihiatrična motnja, pri kateri ima regulacija čustev pomembno vlogo. Poleg zmanjašnega izkustva pozitivnih čustev, je pogosta izkustev negativnih čustev ključna značilnost depresije (Grey idr. 2020).

V trenutnih razmerah po svetu, so posamezniki, ki so bili primorani biti v samoizolaciji, imeli v primerjavi s tistimi, ki niso bili, znatno višjo stopnjo depresije, razdražjivosti in osamljenosti. Grey idr. (2020) navajajo, da je tveganje za povišanje ravni simptomov bilo za 63% nižje pri posameznikih, ki so poročali o višji ravni socialne podpore, kot v primerjavi s tistimi, ki so imeli nizko zaznano socialno podporo. Podobno so imeli posamezniki s socialno podporo za 52% manjše tveganje za slabšo kakovost spanca (tudi nespečnost), kot v primerjavi s tistimi, ki so imeli nizko socialno podporo oziroma je niso imeli. Ugotovljeno je bilo, da je socialna podpora posameznika pomembno povezana z zmanjševanjem tveganja za depresijo ter učinkovito izboljšuje slabo kakovost spanca.

Raziskava Shih idr. (2020) je pokazala, da je bila socialna podpora močno povezana z depresijo. Posamezniki, ki jim je primanjkovala socialna podpora, so imeli večjo verjetnost depresije. Ugotovljeno je bilo tudi, da je pomemben dejavnik pri preprečevanju simptomov depresije. Literatura nakazuje, da ima socialna podopora ključno vlogo (tj. učinek blaženja stresa) tako za vzorce prebivalstva s simptomi depresije, kot na posameznike s simpotmi klinične depresije. Kadar so posamezniki pod stresom, lahko zaznana socialna podpora stres zmanjša ali jim pomaga prilagoditi odziv na čustvens stres, da ublaži simptome depresije ter velja za pomemben zaščitni dejavnik pred depresijo. Poročali so, da je nizka socialna podpora povezana z nastopom in ponovitvijo depresije, tudi, če ni očitnih stresnih dogodkov v življenju posameznika (Shih idr., 2020).

4. Stres

Stres je čustveni, psihološki, telesni in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi na potencialno škodljiv ali ogrožujoč dejavnik – stresor (Starc, 2008). Ko dejanski ali namišljeni stresor zamaje naše notranje ravnovesje, govorimo o prvi od treh faz stresa. Gre za alarmno fazo, v kateri se instinktivno odzovemo na grožnjo ter se avtomatično odzovemo z evolucijsko pogojeno reakcijo boja ali bega. Ob pospešenem izločanju stresnih hormonov adrenalina in kortizola, se pojavijo številni intenzivni telesni simptomi, kot je pospešeno bitje srca in pospešeno dihanje, potenje, boleče mišice, glavobol. Če z odzivom uspešno premagamo vir stresa ali le-ta izgine, se v drugi fazi, ki je faza odpora oziroma prilagodtive, telo poskuša pomiriti in povrniti nazaj v stanje biokemične uravnovešenosti. Kadar pa se izpostavljenost stresorjem nadaljuje, bo telo začasne alarmne spremembe zamenjalo s prilagoditvami. Tako se ustalijo nekatere telesne reakcije, kot je na primer zakrčenost mišic tudi po tem, ko stresorja ni več. V primeru, da traja takšno stanje več kot dva meseca, lahko pride do tretje faze stresa, ki se imenuje izčrpanost. Telo zaradi konstantne povišane vzburjenosti in napetosti porabi zaloge energije, se utrudi in izgubi prožnost. V takem primeru lahko pride tudi do psihosomatskih motenj. Gre za motnje v delovanju posameznih organov ali organskih sistemov, ki nastajajo predvsem zaradi manj funkcionalne psihične organizacije oziroma manj uspešnega obrambnega sistema. Posledično se nakopičena duševna tesnoba razbremenjuje prek ostalih telesnih organov. K psihosomatskim motnjam spadajo rane na želodcu, sladkorne bolezni, težave s kardiovaskularnem sistemom, povečanje dovzetnosti za prehlade zaradi zmanjšane odpornosti in druge. Razvijejo pa se lahko tudi duševne motnje kot sta anksioznost in depresija (Starc, 2007).

Stres je naravna telesna reakcija na izziv ali zahtevo, kljub temu pa dolgotrajni stres lahko zmanjša akademsko uspešnost in povzroči neprilagojena vedenja. Poleg tega, posledice stresa škodujejo kakovosti življenja. Percepcija stresa izhaja iz nepredvidljivosti in zaznavanje pomanjkanja nadzora, ravno ta zaznava pomanjkanja nadzora pa je lahko funkcija neželenih dogodkov. To pomeni, da se stres lahko okrepi med nepričakovanimi in dramatičnimi zunanjimi dogodki, kot je pandemija, zaradi pomanjkanja nadzora in osameljenosti, v povezavi s socialno izolacijo (Mosanya, 2020).

5. Vloga socialne podpore

Ne glede na to, ali je vir podpore čustveni, instrumentalni ali informativni, se socialna podpora obravnava kot večdimenzionalni koncept, ki ima velik vpliv na fizično in duševno zdravje.

Socialna podpora zmanjšuje učinek neželenih dogodkov ter zmanjšuje stres in simptome depresije. Stres se stopnjuje s pomanjkanjem socialne podpore, izolacija in osamljenosti. Osamljenost odraža zaznane pomanjkljivosti v količini, kakovosti ali vrsti odnosov z drugimi, kar lahko privede do negativnih čustev, to pa lahko vpliva na duševno in fizično zdravje posameznika. Če je socialna izolacija naložena da daljše obdobje, kot v primeru COVID-19 pandemije, lahko osamljenost povzroči posameznikovo odcepitev od čustev, čustveno bolečino in oslabljene kognitivne sposobnosti, kar lahko nadalje škoduje človekovi uspešnosti, zmogljivosti in zdravju.

V študiji Grey idr. (2020) navajajo, da ima zaznana socialna podpora pomembne zaviralne pojave na anksioznost, depresijo, osamljenost, razdražljivost in slabo kakovost spanca. Posebej zanimivo je razmerje med socialno podporo in depresijo, saj je slednja med trenutno pandemijo morda najpogosteje ocenjen indeks duševnega zdravstvenega stanja. Rezultati študije kažejo, da je bilo tveganje za depresijo kar 63% manjše kot pri tistih, ki imajo nizko zaznano socialno podporo. Ima blažilni učinek v trenutkih, ko se posamezniki spoprijemajo s stresnimi dogodki. Pisci študije so ugotovili, da so bili simptomi depresije pomembno in zaviralno povezani z zaznano oceno socialne podpore, katere so bili posamezniki deležni s strani družine, prijeteljev ter drugimi pomembnimi osebami v njihovem življenju. Ta rezultat kaže, da so imeli udeleženci raziskave z višjo oceno socialne podpore, nižjo stopjo depresije.Ta rezultat se ujema z ugotovitvami ostalih študij, ki kažejo, da je socialna podpora pomemben dejavnik, ki vpliva na simptome posameznikov, ki trpijo za depresijo (Shih idr., 2020).

6. Zaključek

Živimo v nepredvidljivih in tesnobnih časih, kar lahko zelo vpliva na počutje vseh nas. Kot kažejo številne raziskave, so anksioznost, stres in depresija v drastičnem porastu, prav tako pa tudi konzumacija alkhola zloraba kanabisa ter podobnih drog. Marsikoga lahko slabo duševno počutje pripravi do tega, da se distancira od svojih bližnjih in zapre vase. Če pa temu ni tako, druženja, ki so omejena večinoma le na splet, celotno situacijo le otežujejo. Zaradi tega je pomembno, da se zavedamo, kako pomembno je biti tukaj za svoje bližnje in jim nuditi potrebno oporo. Prav tako je pomembno, da s svojimi bližnjimi poskušamo govoriti čim več o svojem doživljanju, čustvih in občutkih oziroma, da prisluhnemo svojim bližnjim, ko se nam odprejo in zaupajo razne zagate, občuke in doživljanja. Seveda pa je socialna podpora nekaj, kar je pomembno ves čas in ne samo v času pandemije. Je pa res, da se v takih časih njen pomen še bolj izrazito pokaže.

Avtorica: Astja Podržaj, študentka magistrskega študija Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana

7. Viri

Bourne, J. E. (2014). Anksioznost in fobije: priročnik za samopomoč. Modrijan.

Grey, I., Arora, T., Thomas, J., Saneh, A., Tohme, P. in Abi-Habib, R. (2020). The role of

perceived social support on depression and sleep during the COVID-19 pandemic. Psychiatry Research, 293, 1 – 6. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113452

McCleskey, J. in Gruda, D. (2021). Risk-taking, resilience, and state anxiety during the

COVID-19 pandemic: A coming of (old) age story. Personality and Individual Differences, 170, 110485. https://doi.org/10.1016/j.paid.2020.110485

Mosanya, M. (2020). Buffering Academic Stress during the COVID-19 Pandemic Related

Social Isolation: Grit and Growth Mindset as Protective Factors against the Impact of Loneliness. International Journal of Applied Positive Psychology, 1–16. https://doi.org/10.1007/s41042-020-00043-7

Shih, T.-Y., Cheng, S.-L., Chang, S.-H. in Sun, H.-F. (2020). Perceived social support and

depression symptoms in patients with major depressive disorder in Taiwan: An association study. Archives of Psychiatric Nursing, 34(5), 384–390. https://doi.org/10.1016/j.apnu.2020.06.004

Starc, R. (2007). Stres in bolezni: od stresa do debelosti, zvišanih maščob, arterijske

hipertenzije, depresije, srčnega infarkta, kapi in predzgodnje smrti. Sirius AP.

Starc, R. (2008). Bolezni zaradi stresa. 1, Od utrujenosti, pešanja spomina,

razpoloženjskih motenj, glavobola, nespečnosti, razjede dvanajsternika in astme do rakavih obolenj. Sirius AP.

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana
ambulanta@sfu-ljubljana.si|+386 1 425 44 33|Spletna stran| + objave

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

LEAVE A REPLY

Please enter your name here
Please enter your comment!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.