ŠOU Svetovalnica

Pozdravljeni!

Zadnje 3 mesece sem veliko pod stresom. Imam kup skrbi na faksu in hiter tempo življenja. Na faksu mi gre dobro in trudim se, da bom tudi v prihodnje uspešna. Imam fanta in veliko prijateljic, vsi od mene pričakujejo, da bom imela za njih čas, vendar imam sedaj veliko obveznosti s študijem, saj se bližajo izpiti. Ker sem živčna, se hitro razburim in se potem zaradi malenkosti znesem na koga od domačih, čeprav vem, da nisem ravnala prav. Zanima me, kaj naj storim, da ne bom tako živčna? Najlepša hvala za vaš odgovor.


Pozdravljena!

Kot si že sama prepoznala, si zadnje čase izpostavljena stresu. Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi notranjim ali zunanjim pritiskom. Stres je del vsakdanjega življenja, zato se mu ne moremo izogniti, lahko pa se naučimo, kako se z njim spoprijeti. Če imaš stresno življenje, je pomembno, da se naučiš obvladati stres, saj dolgotrajen stres povečuje tveganje za nastanek somatskih in duševnih bolezni. Na stres se odzovemo z mislimi, čustvi, vedenjem in telesom. Živčnost in to, da se zneseš nad nekom, je posledica stresa. V stresni situaciji so čustva v ospredju in se ravnamo po njih. Možno pa se je odzvati drugače, na premišljen in miren način.

Za spoprijemanje s stresom obstaja več strategij. Najbolje jih je v svoje življenje vključiti čim več. Najprej moraš sebe postaviti na prvo mesto. Vedno ne moreš biti vsem na razpolago, zato prijateljicam in fantu povej, da boš imela sedaj malo manj časa za njih, ker imaš veliko študijskih obveznosti. Vzemi si čas zase. Čas, ki ga boš pridobila, porabi za študij, vendar ne pozabi tudi na sprostitev. Preventivno deluje tudi načrtovanje življenja. Organiziraj si čas tako, da boš poleg učenja za faks imela tudi čas zase, da se dobro naspiš, nabereš novih moči in počneš tisto, kar ti prinaša zadovoljstvo. Gotovo se bo našel čas tudi za fanta ter prijateljice. Tudi učenje si splaniraj ter se plana drži. Z načrtovanjem učenja boš učinkovitejša, stres pa bo manjši, saj boš imela občutek, da imaš stvari pod nadzorom. Premisli, če imaš morda tudi do sebe prevelika pričakovanja glede študija in si zato toliko pod stresom. V stresnih situacijah so pogosto v ospredju negativna čustva. Pozitivna čustva povečujejo našo odpornost prosti stresu, saj v prijetnem čustvenem stanju gledamo na težave iz različnih zornih kotov in pridemo do novih rešitev. Zato neguj pozitivna čustva in misli o sebi. Bodi hvaležna, zaupaj si, opominjaj se na lastne kvalitete in sposobnosti, ki jih imaš.

Velik vpliv na odpornost posameznika proti stresu ima tudi zdrava prehrana, kakovosten spanec in redna telesna vadba; predvsem ti priporočam, da se redno ukvarjaš s športom, če se ne že sedaj. Pri premagovanju stresa so koristne tudi tehnike sproščanja, ki so zelo učinkovite, če jih izvajamo redno. Pobrskaj po spletu ali pa si v knjižnici izposodi knjigo, kjer so opisane tehnike sproščanja ter jih izvajaj. Ena izmed tehnik sproščanja je progresivna mišična relaksacija, pri kateri izmenično napnemo in nato sprostimo posamezne skupine mišic telesa.
Veliko uspeha pri premagovanju stresa!

Mojca, psihološko svetovanje

Živjo,
sem študentka 2. letnika ekonomije in na vašo svetovalnico se obračam s težavo, ki se mi je pojavila že lansko pomlad, letos pa se je v zadnjem mesecu začela pojavljati v še hujši obliki. Ponovno namreč prihaja čas izpitnih rokov, jaz pa imam velike težave z učenjem, predvsem s koncentracijo. Ne morem se namreč skoncentrirati na snov, ki jo berem v knjigi, vsak odstavek preberem večkrat, pa včasih še vedno ne vem, kaj sem v njem prebrala. To postaja zadnje čase že tako hudo, da se včasih sploh ne morem več pripraviti k učenju. Vseskozi ga odlagam, posledice pa so vidne še posebej v ocenah. V prvem letniku sem le s težavo opravila izpite, ki so nujni za napredovanje v višji letnik, letos pa se bojim, da mi tudi to ne bo uspelo. Hvaležna bi vam bila za kakršenkoli nasvet v zvezi z mojo težavo.
Lep pozdrav,
Anja

Živjo,
vesela sem, da si se s svojo težavo oglasila pri nas. So trenutki v življenju, ko imamo glavo tako polno pomembnih stvari, da nam včasih dobesedno “zablokira”. V študentskih letih se to pogosto zgodi prav v času izpitnih obdobij. Mudi se nam opravljati izpite enega za drugim, da čim prej izpolnimo pogoje za napredovanje v višji letnik in da nam jih čim manj ostane za jesensko izpitno obdobje. Velikokrat se zgodi, da je med dvema izpitoma enostavno premalo časa za umirjeno in kvalitetno učenje, zato hočemo ta dragoceni vmesni čas izkoristiti do zadnjega trenutka. Prav v tem hitrem tempu učenja se pogosto pojavi stres, ki zelo negativno vpliva na celoten učni proces. Začnejo se pojavljati težave, ki jih tudi sama opisuješ – upad koncentracije, motivacije za učenje, poleg tega pa se lahko včasih pojavi še negativno razpoloženje in razdražljivost. Vse to se prej ali slej pokaže v učnih rezultatih, neuspeh na izpitih pa le še podkrepi vse naštete simptome in le še bolj okrepi že prisoten stres.
Da do tega ne bi prišlo, je potrebno učenje vnaprej načrtovati. Pomembno je, da si izpite racionalno razporedimo ter da se začnemo učiti dovolj zgodaj. Lahko si naredimo mesečni, tedenski oz. dnevni plan učenja. Vnaprej je treba predvidevati, kaj in koliko se nameravamo učiti in si snov razdeliti po dnevih, poleg tega pa upoštevati tudi, kaj moramo poleg učenja še opraviti. Najbolje se je učiti vedno v istem prostoru in ob istem času, saj se tako lažje držimo urnika in lažje ohranjamo nek aktiven odnos do študija. Med učenjem je dobro delati petminutne odmore, saj se s tem spočijemo in osvežimo misli. Zelo učinkovito za pomnjenje je tudi ponavljanje učne snovi, saj tako izboljšamo priklic naučene snovi, ki sicer s časom upada. Za ponavljanje si lahko naredimo kratke povzetke ali miselne vzorce. Pred učenjem pa se moramo najprej umiriti, saj se le tako lahko učimo zbrano. Pomembno je tudi, da vemo, zakaj se učimo. Koncentracija in motivacija sta namreč povezani. Čim večji interes imamo, da nekaj počnemo, tem lažje se nam je na to skoncentrirati. Če nekaj radi počnemo, pride koncentracija sama od sebe. Kadar pa nam je neko opravilo bolj zoprno, potrebujemo več motivacije in več koncentracije. Za umiritev in koncentracijo lahko poskusiš z naslednjo vajo: Vzravnano sediš na udobnem stolu, zapreš oči, nekajkrat globoko vdihneš in izdihneš s trebušno prepono – ob vdihu se ti trebuh in prsni koš razširita, ob izdihu pa izpraznita, nato pa, ko je tudi dihanje umirjeno, v mislih šteješ od 10 proti 0.
Tudi ob vseh teh navodilih, ki sem jih zgoraj napisala, boš mogoče imela na začetku še vedno težave. Pomembno je, da ne obupaš, da si stvari dobro organiziraš in pri tem trdno vztrajaš. Ob organiziranemu delu in študijskih uspehih se ti bo počasi povrnila tudi samozavest, ki si jo v tem letu izgubila. Ob vsem učenju ne pozabiti tudi na športno aktivnost, pa tudi kakšno študentsko zabavo ali vsaj kavo s prijatelji, saj tudi to pripomore k znižanju študentskega stresa :.

Srečno!

Veronika, psihološko in socialno svetovanje

 

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.