Zamegljena prihodnost: strahovi mladih v času karantene

Mlad moški na okenski polici gleda ven v naravo

Minil je že dober mesec odkar se nam je svet obrnil na glavo zaradi izbruha pandemije. Mesec dvomov, negotovosti, ves čas spreminjajočih se informacij in ukrepov, ki jim sledimo na spletnih straneh, časopisih, socialnih omrežjih: kaj smemo in česa ne, čemu vse naj se izogibamo, kako se je treba obnašati … V teh dneh, ki se zdijo neskončni, pa mladi že začenjajo slutiti, da se njihov svet ruši in podira iz ure v uro. Na začetku so se mogoče res vsi bolj osredotočali na zajezitvene ukrepe ter na skrb za zdravje sebe in bližnjih, toda po nekaj tednih so se misli mnogih mladih neizogibno začele vrteti v prihodnosti, v naslednjih tednih in mesecih, saj se je kmalu pojavilo zavedanje, da bo stvar trajala dolgo – dlje, kot so pričakovali.

Kmalu so se začele z vedno večjo intenziteto oglašati skrbi v zvezi s študijem, bivanjem, plačevanjem najemnine, ukinjenim študentskim delom, odpovedanimi projekti … Načrti za prihodnost so postali krhkejši kot kdajkoli prej: »Kdaj bom lahko magistriral?«, »Kdaj bom dokončala prakso?«, »Kdaj bom spet lahko delal?«, »Kdaj bom spet lahko finančno samostojna in si sama plačevala stroške najemnine?«, »Kdaj se bova lahko poročila?«, »Kdaj bom lahko šel na svoje?« … Takšna in podobna vprašanja so začela vzbujati občutek tesnobe, kot gosta megla, skozi katero ni mogoče videti več kot le nekaj metrov pred sabo. Prav ta »kdaj« je postal osrčje tega tesnobnega vzdušja, saj nanj ni še nobenega pravega odgovora, le vedno bolj pesimistični scenariji, iz katerih lahko razberemo, da bo pot do normalnosti še zelo dolga – pravzaprav marsikdo celo zatrjuje, da lahko na normalnost kar pozabimo.

V času razglašene pandemije, ko smo vsi poklicani k temu, da ostajamo doma, se je tako večina mladih znašla v hudi stiski. Ne samo, ker jih je veliko moralo opustiti samostojno življenje in se vrniti domov k staršem, pač pa tudi zato, ker so ostali brez dohodka. S finančno stisko se v tem trenutku soočajo praktično vsi, ki so izvajali razna študentska dela, še bolj pa tisti, ki so bili že prej brez stalnega prihodka in so komaj zvozili iz meseca v mesec. Marsikomu so se sesule sanje in načrti, marsikdo je že ob vse prihranke, marsikdo si ne more več plačevati najemnine in niti hrane … Ni čudno, da je za mnoge postal strah pred prihodnostjo veliko večji kot strah pred samim virusom. V spletni raziskavi YouGov, ki jo je izvedla Leading European Newspaper Alliance in je kot udeležence zajemala mlade, stare od 18 do 24 let iz največjih evropskih držav ter iz Združenih Držav Amerike, so odgovori pokazali, da se mladi bolj bojijo globalne ekonomske krize, ki bo sledila temu obdobju karantene, kot pa tega, da bi se okužili z virusom.

Z vsemi temi skrbmi, strahovi in tesnobnimi občutki bi bilo že v navadnih razmerah težko zdržati, če pa k temu dodamo še prisilno izolacijo, se stanje le še poslabša. Ljudje namreč potrebujemo stik drug z drugim, sploh pa takrat, ko nam je hudo. V času karantene se je treba zadovoljiti s socialnimi omrežji in video klici, ki predstavljajo edini način komunikacije z bližnjimi. Po podatkih spletne ankete, izvedene na italijanskih študentih in objavljene na spletni strani Studenti.it, jih 79 % v tem času izrednih razmer doživlja stisko. Študentje najbolj pogrešajo stike z ljubljenimi osebami (42 %) in možnost svobodnega gibanja (27 %). Kar se tiče prihodnosti, je samo 10% mladih izrazilo optimizem.

Kaj torej narediti ob vsem tem? Kako zmanjšati stres in tesnobne občutke? Kako čimbolj kakovostno preživeti ta čas? Kako najti nek smisel? Pomembno je, da najprej ozavestimo svoja čustva, telesne občutke in misli, ki nam rojijo po glavi. Pri tem so nam lahko zelo v pomoč razne vaje čuječnosti, ki so dosegljive na številnih aplikacijah, spletnih straneh, socialnih omrežjih … Te in še druge podobne vodene meditacije ali vaje za sproščanje nam lahko pomagajo, da vsakodnevno zmanjšamo stres, ki se nabira v nas. Hkrati pa med tem časom, ki ga posvetimo sebi, prekinemo začarani krog skrbi, tesnobe in pesimizma.

Mnogi imajo v teh dneh veliko več časa na voljo kot sicer: to je čudovita priložnost za eksperimentiranje, kreiranje, pogled vase, odkrivanje lastnih potencialov in interesov ter uresničevanje vseh tistih stvari, za katere vedno govorimo, da nimamo dovolj časa. Svojim dnevom lahko v tem obdobju damo nek nov smisel, ki mogoče ne temelji izključno na delu ali študiju, pač pa na širšem repertoarju aktivnosti. Seveda pa je za tiste, ki se pripravljajo na izpite ali pišejo diplomsko/magistrsko nalogo to obdobje lahko posebno darilo, saj se ne dogaja pogosto, da imamo v življenju tako malo motečih dejavnikov in hkrati tako zelo veliko časa kot v sedanjem obdobju.

Kljub skrbem in temačnim mislim v zvezi s prihodnostjo je torej ključno, da si dnevno privoščimo nekaj časa, ko o tem ne razmišljamo. Pomembno je, da lahko vseeno živimo v sedanjem trenutku in se ne ujemamo v začarani krog nemoči, ki ga prinašajo te misli, če se ves čas ukvarjamo z njimi. Živeti v sedanjem trenutku nam pomaga, da lahko spet začutimo neko normalnost, neko rutino, s tem pa tudi varnost. Na ta način lahko doživljamo tudi prijetne emocije, za katere odkrijemo, da so še vedno tam, nihče nam jih ni odvzel.

Avtorica: Nina Grudina, absolventka na magistrski stopnji študija Psihoterapevtske znanosti in specializantka sistemske psihoterapije na SFU Ljubljana

ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Vprašanja lahko posreduješ preko študentove svetovalnice. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Bodi prvi in oceni prispevek: 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.