Elon Musk bi rad zgradil pravi Jurski park z dinozavri

Mililjarder Elon Musk je pred dnevi delil zapis svojega poslovnega partnerja Maxa Hodaka, da bi lahko zgradili resničen Jurski park s pravimi bitji. S to idejo se že mnogo let poigravajo znanstveniki in paleontologi, med zvezde pa sta jo odpeljala dve drugi osebi. Michael Crichton je s svojo knjigo Jurski park ustvaril podlago za film Stevena Spielberga z istoimenskim naslovom. Jurski park je ena izmed najbolj uspešnih franšiz vseh časov.

Tehnologija Neuralinka bi se lahko uporabila drugače

S tehnologijo, ki jo razvija start-up podjetje Elona Muska imenovano Neuralink, se že spreminja interakcija ljudi, živali in računalnikov. Max Hodak iz omenjenega podjetja pa je mnenja, da bi lahko to tehnologijo vpeljali tudi na višji nivo. Kot je zapisal v svojem tvitu: »Lahko bi zgradili Jurski park, če bi to želeli. Ne bi bili genetsko avtentični dinozavri, a… Nekaj petnajst let vzgajanja in inženiringa, da bi dobili zares eksotične vrste.«

Temu zapisu je sledil tudi tvit, v katerem govori o tem, da bi lahko to tehnologijo uporabili tudi za ohranjanje vrst, ki so zdaj na robu izumrtja. »Biodiverziteta je vsekakor zelo dragocena, ohranjanje je pomembno in logično. A zakaj bi se ustavili tukaj? Zakaj ne bi namensko ustvarili sveže raznolikosti,« je še zapisal.

Bližje zavrnitvi kot potrditvi

Da pa ni vse tako čudovito, kot se sliši, so potrdili tudi mnogi paleontologi po svetu. Medtem ko so v knjigah in filmih dinozavre ustvarili z DNK, ki so ga dobili iz komarjev, ujetih v jantarju ter mu nato dodali DNK žab in drugih plazilcev, bi bilo to skoraj nemogoče. Čeprav so že našli dovolj obstojne delce dinozavrov, pa je genski zapis tako poškodovan zaradi starosti, da je luknja, ki bi jo morali zapolniti, preprosto prevelika.

Mamuti so ena izmed vrst, ki je najvišje na seznamu po možnosti dejanske oživitve
Mamuti so ena izmed vrst, ki je najvišje na seznamu po možnosti dejanske oživitve

Tako se zadnja leta nekoliko bolj posvečajo ponovnemu oživetju nekoliko mlajših vrst. Sem spadajo predvsem mamut, ptica dodo, sabljezobi tiger in druge vrste današnjih živali, ki smo jih pripeljali čez rob prepada. Brez dvoma je to tehnologija, ki lahko dela čudeže, a odpira vrsto novih vprašanj in polemik. Kljub temu pa bi bilo noro videti prave dinozavre, ali vsaj nekako ponuditi novo možnost tistim živalim, ki smo jih sami uničili.

Urednik portala Student.si

Prejšnji članekFilmi z največ oskarji
Naslednji članekPotuj z nama: »Bolj je šlo za vprašanje kam in kdaj, kot pa ali bi šla«

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.