Mednarodni raziskovalni skupini pod vodstvom raziskovalcev z Univerze v Turkuju in Univerzitetne bolnišnice Turku na Finskem je uspelo ugotoviti verjeten izvor jecljanja v možganih.
Kaj je jecljanje in zakaj nastane?
Jecljanje je motnja govornega ritma, za katero so značilna nehotena ponavljanja, podaljševanja ali premori v govoru, ki preprečujejo tipično govorno produkcijo. Približno 5–10 odstotkov majhnih otrok jeclja, približno 1 odstotek pa jih jeclja tudi v odrasli dobi. Hudo jecljanje lahko močno negativno vpliva na življenje prizadetega posameznika.
»Jecljanje je nekoč veljalo za psihološko motnjo. Toda z nadaljnjimi raziskavami se zdaj razume, da gre za možgansko motnjo, povezano z regulacijo govorne produkcije,« pravi profesor nevrologije Juho Joutsa z Univerze v Turkuju.
Jecljanje je lahko tudi posledica nekaterih nevroloških bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen ali možganska kap. Vendar pa nevrobiološki mehanizmi jecljanja še niso povsem razumljeni in ostaja negotovo, kje izvira iz možganov.
Ugotovitve študij slikanja možganov so deloma protislovne in težko je ugotoviti, katere spremembe so temeljni vzrok za jecljanje in katere le povezani pojavi.
Jecljanje je lokalizirano v isti možganski mreži ne glede na vzrok
Raziskovalci s Finske, Nove Zelandije, Združenih držav Amerike in Kanade so razvili nov raziskovalni načrt, ki bi lahko ponudil rešitev tega problema. Študija je vključevala posameznike, ki so doživeli možgansko kap, od katerih so nekateri takoj po njej začeli jecljati. Raziskovalci so odkrili, da čeprav so bile možganske kapi locirane v različnih delih možganov, so vse lokalizirane v isti možganski mreži, za razliko od kapi, ki niso povzročile jecljanja.
Poleg ljudi, ki so utrpeli možgansko kap, so raziskovalci uporabili slikanje z magnetno resonanco (MRI) za skeniranje možganov 20 posameznikov z razvojnim jecljanjem. Pri teh posameznikih je bilo jecljanje povezano s strukturnimi spremembami v vozliščih možganskega omrežja, ki so bile prvotno ugotovljene v povezavi z vzročnimi poškodbami možganske kapi – večje kot so spremembe, hujše je jecljanje. Ta ugotovitev nakazuje, da jecljanje povzroča skupno možgansko omrežje, ne glede na etiologijo (razvojno ali nevrološko).
Ključna vozlišča mreže, ki so jih identificirali raziskovalci, so bila putamen, amigdala in klavstrum, ki se nahajajo globoko v možganih, in povezave med njimi.
Pomembna ugotovitev, ki bo sprožila nove raziskave
»Te ugotovitve pojasnjujejo dobro znane značilnosti jecljanja, kot so motorične težave pri nastajanju govora in velika variabilnost v resnosti jecljanja med čustvenimi stanji. Kot glavna jedra v možganih putamen uravnava motorično funkcijo, amigdala pa uravnava čustva. Klavstrum pa deluje kot vozlišče za več možganskih omrežij in posreduje informacije med njimi,« pojasnjuje Joutsa.
Rezultati raziskave omogočajo edinstven vpogled v nevrobiološke osnove jecljanja. Lokalizacija jecljanja v možganih odpira nove možnosti za zdravljenje. Raziskovalci upajo, da bo mogoče v prihodnosti jecljanje učinkovito zdraviti, na primer z možgansko stimulacijo, ki bo lahko usmerjena posebej na zdaj identificirano možgansko mrežo.
Novinar
