Znanstveniki na University of California Irvine so začeli raziskavo o tem, kako lockdown oz. karantena vpliva na naš spomin in na naše spomine. Pokazalo se je namreč, da je zaradi lockdowna vedno več ljudi začelo pozabljati stvari, tudi tisti, ki so drugače znani po izvrstnem spominu.
Največji faktor pri izgubi spomina je izolacija. Znano je, da zmanjšana količina socialnega kontakta lahko negativno vpliva na naše možgane, lockdown pa še poglablja težave tistih, ki so se že pred karanteno spopadali z boleznimi, povezanimi z izgubo spomina, kot sta na primer demenca ali Alzheimerjeva bolezen.
Čeprav mogoče nisi osamljen in v karanteni živiš z več ljudmi, imaš še vedno manj kontakta z ljudmi izven tvojega socialnega kroga, kot si ga imel pred pandemijo. V to se štejejo small talk pogovori s sodelavci o tem, kaj so delali čez vikend, razne zabave, na katerih govoriš z več kot desetimi ljudmi na večer in podobni dogodki. Na teh dogodkih se običajno ponavljajo in pripovedujejo zgodbe, ki smo jih doživeli, in tako jih ne pozabimo, ker jih večkrat obnavljamo.
Prav tako pa pomanjkanje druženja vpliva na število zgodb, ki jih imamo za povedati, zato naši možgani na tem področju počasi začenjajo zatajati. Težava se pojavi tudi pri delu od doma – vsak dan je namreč enak. Naši možgani pogrešajo raznolikost dni in vsakodnevnih dogodkov, zato si manj stvari zapomnijo. Catherine Loveday, profesorica kognitivne nevroznanosti na University of Westminster pravi, da je pomnjenje dogodkov, ko so si dnevi med seboj vsi enaki, podobno kot igranje klavirja brez črnih tipk.
Kaj lahko storimo?
Čeprav lockdown (upajmo) ne bo več trajal dolgo, je dobro vedeti, kaj lahko storimo za urjenje našega spomina.
- Sprehod po neznanem delu mesta ali po novih gozdnih poteh lahko pomaga pri stimulaciji možganov, prav tako že sama hoja pomaga. Če med telefonskim pogovorom ne potrebuješ beležke in rokovnika, lahko greš na sprehod in se pogovarjaš med hojo.
- Prav tako je pomembno, da ločujemo med vikendi in delavnikom, saj nam to pomaga pri percepciji našega časa.
- Znanstvenica Catherine Loveday priporoča tudi, da začnemo z novimi aktivnostmi in o njih govorimo s prijatelji, da si jih bomo tako lažje zapomnili.
- Priporočeno je tudi, da preden gremo spat, naredimo refleksijo svojega dneva ali začnemo celo pisati dnevnik. Tako bomo urili svoj spomin in se spominjali vsakdanjih dogodkov, ki bi jih drugače naši možgani postavili na stranski tir.
- Če pa pozabljaš stvari, začni delati to do liste, pomagaš pa si lahko tudi z nastavljanjem opomnikov na telefonu.
Novinar
