Migajoči fosili v Kanadi bi lahko bili najstarejši znak živalskega življenja

Ostanki fosilov na kamnitih tleh

Zapleteni vzorci cevastih struktur, odkriti na velikanskih starodavnih grebenih, bi lahko bili ostanki prazgodovinskih spužev in najstarejši znani fosili živalskega sveta na Zemlji. Znanstveniki so nenavadne poteze odkrili na grebenih, ki so jih pred 890 milijoni let ustvarile bakterije. Zaradi geoloških procesov so danes del gorovja Mackenzie v severno-zahodnem delu Kanade.

Zapleteni 3D modeli

Pod mikroskopom je majhno število vzorcev kamenja razkrilo tubule, široke za polovico človeškega lasu. Te so bile neverjetno podobne vzorcem fosilov spužev. »Ko sprva pogledaš te poteze, vidiš neko miganje, ko pa slediš vsem pramenom, ugotoviš, da tudi v tankih predelih oblikujejo zapletene 3D modele,« pravi profesorica Elizabeth Turner z Laurentian University v Ontariu.

»Zahvaljujoč čudovitemu delu drugih smo v spužvastih telesih lahko našli mlajše primere teh mikrostruktur. Te strukture smo primerjali z okostnjaki različnih keratoznih spužev,« dodaja. Moderni grebeni so zgrajeni iz koral in alg, v zemeljski daljni preteklosti pa so skupnosti fotosintetičnih cianobakterij ustvarile ogromne karbonatne grebene. Ti v širino merili kilometre, v debelino pa stotine metrov.

Pot do odkritja stara že dve desetletji

Profesorica Turner je te nenavadne pojave prvič opazila pri manjšem številu kamenja, ki ga je kot doktorska študentka nabrala na tem območju. Dve desetletji kasneje je njena zbirka več kot obsežna, sama pa je odkrila še druge primere tovrstnih pojavov v kamenju. Turnerjeva je svoja odkritja zapisala v članku v reviji Nature. V njem je opisala, kako so fosili, dolgi od nekaj milimetrov do centimetra, čez čas mineralizirali.

Mehko tkivo je prvo, ki se spremeni v fosil in ohrani 3D mrežo tkiv, podobnih kolagenu, ki tvori okostje spužve. Čez čas so ta kostna tkiva razpadla in zapustila votle tubule, ki so se napolnile s kristali kalcita. Če bodo strukture potrjene kot zgodnji gobasti fosili, bodo od drugih najstarejših gobastih fosilov starejše za približno 350 milijonov let, piše the Guardian.

Spužve kot prvi živalski prebivalci Zemlje

Prejšnje študije so razkrile, da so spužve ena prvih živalskih oblik, ki so se pojavile na Zemlji. Nastale so pred milijardo do pol milijarde let, točen čas ni znan. Druge študije pravijo, da je bila raven kisika takrat prenizka za živali. Te naj bi se pojavile pred 800 do 540 milijoni let. Zgodnje spužve pa bi na Zemlji lahko preživele tudi pri nizki vrednosti kisika. Lahko bi namreč rasle v kotičkih mikrobnih grebenov, če bi fotosintetične bakterije na njih v vodo spustile dovolj kisika.

»Te možne spužve ali karkoli so že bile, so živele na grebenu, ki je bila tovarna kisika, neke vrste nirvana,« pravi profesorica Turner. »Lahko bi se prehranjevale s polisaharidno sluzjo, ki je z mikrobnih preprog zdrsela v okoliški ocean. Če imam glede tega prav, potem najzgodnejše živali morda niso imele enakih potreb po kisiku, kot smo predvidevali do zdaj. Možno je, da so se zgodnje spužve pojavile že dolgo časa nazaj, zagotovo pred 890 milijoni let. Živele so v svetu s sorazmerno nizko vsebnostjo kisika. Bolj zapletene živali so se pojavile šele kasneje.«

Vložiti je potrebnega še veliko več dela, da bi ugotovili, ali druge kamnine podobne starosti vsebujejo sledi zgodnjih živali. »K temu moramo pristopiti z bolj odprtim umom,« dodaja profesorica Turner. »Razmisliti moramo, kaj lahko pričakujemo od zgodnjih živali. Vse, kar si predstavljamo kot žival, je lahko preveč zapleteno. Želimo poiskati nekaj, kar izraža bistvo živali, a je brez očitne podobnosti.«

+ objave

Urednica revije Študent

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.