V Tibetu so našli vsaj 28 novih virusov

Tibetanska planota

Znanstveniki so našli 15.000 let stare viruse, ki veliko obetajo.

Taljenje ledu na severnem in južnem polu prinaša katastrofo. Gladina morja se bo zvišala, spremenili se bodo morski tokovi. To bo povzročilo še večje in hitrejše podnebne spremembe kot jih doživljamo ravnokar. In že zdaj se zdi, da tako človek kot narava komaj dohajata tempo sprememb. A sprememb še ni konec. Zadnja leta znanstveniki opozarjajo na viruse, ki so bili tisoče let ujeti v arktični led, s taljenjem pa bi lahko ušli. Ljudje (ali bolje, naš imunski sistem) bi se srečali s sovražnikom, ki ni le nova varianta že v preteklosti premaganih (kot SARS-CoV-2), temveč popolnoma nova reč.

A preden se to zgodi, nam morda uspe preučiti nekaj teh starodavnih virusov. Skupina znanstvenikov z Univerze v Ohiu je analizirala vzorce ledu s Tibetanske planote in našla genske zapise več kot tridesetih virusov. Štirje so nam že poznani, vsaj 28 pa jih je prvič opaženih.

Led kot vstopnica v zgodovino Zemlje

Led v katerem so našli viruse je star približno 15.000 let in je s konca zadnje ledene dobe. Vzorce so nabrali s Tibetanske planote, natančneje iz ledenika Guliya. Na tamkajšnjem in podobnih ledenikih se plasti ledu nabirajo iz leta v leto, zato jih znanstveniki uporabljajo tudi kot kazalce zgodovine Zemlje in njenega ozračja. Poleg tega je led odličen konzervans, ki omogoča (relativno) dobro ohranjene najdbe kot je bil Ötzi, okostja dinozavrov, celi mamuti pa tudi starodavni virusi in bakterije.

Odlično ohranjen mamutji mladič
Odlično ohranjen mamutji mladič (vir: CTVNews)

Virusi lahko zamrznjeni preživijo tisoče let

Za razliko od drugih organizmov virusi ne odmrejo, ko zaledenijo. No ja, veliko biologov pravi, da virusi sploh nikoli niso bili živi. Ker je virus pravzaprav le genski zapis v proteinski ovojnici (kapsidi), ne premore nikakršnih celičnih organelov, niti ne vrši procesov, ki bi ga naredili živega. Dokler je v gostitelju, svoj genski zapis vrine v gostiteljskega ter se razmnožuje preko njega, ko gostitelja ni, obleži na tleh in se sčasoma razgradi. Ampak ne v ledu. Ker tam vse miruje, tudi virus lahko teoretično neomejeno dolgo čaka in se spet aktivira, ko pride iz ledu, če le najde gostitelja.

Shema prokarionta (bakterije), evkarionta (živali, rastline in glive) in virusa
Shema prokarionta (bakterije), evkarionta (živali, rastline in glive) in virusa. (vir: www.biomerieuxconnection.com)

Raziskovalec Mathew B. Sullivan je povedal, da so bili najdeni virusi dobro prilagojeni na ekstremno mrzle pogoje. To je logično, saj so obstajali v ledeni dobi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila večina virusov bakteriofagov, kar pomeni, da so bili specializirani za parazitiranje v bakterijah. Ljudem in vsem drugim živalim so popolnoma nenevarni.

Vedno več raziskav virusov

Kljub temu, da se nam novonašlih virusov ni treba bati, bodo nadaljnje raziskave na njih zelo aktualne. Poučile nas bodo o evoluciji in mutacijah virusov, posredno pa tudi o ostalem ledenodobnem življu. Virusi, ki nam grozijo z obeh zaledenelih polov, so morda sorodni tem, kar pomeni, da se lahko bolje pripravimo na njih. Hkrati bodo raziskave razkrile vprašanje, koliko so desettisoče let stari virusi sploh še sposobni okužiti današnje organizme. Vodja raziskave Zhi-Ping Zhong se tudi ozira proti Luni ali Marsu, ki dosegata ekstremno nizke temperature. A morda ne prenizkih za te tibetanske viruse.

Viri:

https://www.sciencedaily.com/releases/2021/07/210720120538.htm

http://www.bbc.com/earth/story/20170504-there-are-diseases-hidden-in-ice-and-they-are-waking-up

+ objave

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.