Najden najstarejši dokaz trepanacije lobanje, možganske operacije

Concepts of studying of brain functions. Doctor showing brain on blurred background.
Foto: Natali_Mis iz iStock

Kaj storiš, ko te boli glava? Vzameš Lekadol, greš počivat, morda spiješ enega kratkega? In če ne pomaga nič od tega, ali bi bil pripravljen iti pod nož? Še ljudje v 16. stoletju, bi odgovorili pritrdilno. Vrtanje lukenj v lobanjo kot zdravilo za glavobol je bila pogosta praksa od pradavnine vse do začetka moderne medicine. Dokaze za to najdemo v srednjeveških slikah in izvrtanih lobanjah naših antičnih prednikov od Amerik do Azije.

Trepanacija lobanje, ki sega daleč v preteklost

Odprava arheologov na ruševine antičnega mesta Megiddo v današnjem Izraelu je prinesla nove dokaze o medicinski tehniki imenovani trepanacija oz. odpiranje lobanje. Kot je povedala vodja raziskave Rachel Kalisher, je na bližnjem vzhodu bolj malo dokazov o tej praksi. Lobanje ki jih najdejo običajno, imajo manj lukenj torej. Tako so posmrtni ostanki dveh bratov stari 3500 let postali najstarejši dokaz trepanacije na bližnjem vzhodu.

srednjeveška slika trepanacije
Verjetno resnični prizor ni bil tako idiličen, očitno pa je bil dovolj pomemben za ovekovečenje v sliki. Foto: on wikipedia

Posebna vrsta trepanacije

Lobanja enega izmed bratov kaže, da je nedolgo pred smrtjo doživel ta brutalen medicinski poseg. Kot da to, da ti zdravnik z ročnim svedrom in brez anestetikov vrta v glavo, ni dovolj, je bila njegova operacija nekaj še hujšega. Imenuje se trepanacija s kotno zarezo (angular notched trepanation). Pri tej sta namesto svedra na delu nož in pajsar (beseda iz gradbeniškega žargona, kovinski vzvod). Postopek poteka tako, da se v lobanjo zareže križec in potem z vzvodom kost odlomi iz sredine. Moški je kmalu po posegu umrl.

Lobanja z luknjo, ki jo je povzročila operacija
Lobanja z luknjo, ki jo je povzročila operacija Foto: Rachel Kalisher on journals

Druge bolezni nesrečnih bratov

Nadaljnje raziskovanje je prineslo še nekaj zanimivih odkritij. Brata iz Megidda sta imela kup zdravstvenih težav. Na srečo pa sta bila aristokrata, nista rabila delati, dobro sta jedla in dočakala povprečno starost tistega časa – med 20 in 40 let. Obe okostji kažeta znake deformacij, ki so verjetno posledica genetske bolezni. Starejši izmed njiju je imel dodaten zob in lobanjski šiv. Arheologi sklepajo, da sta umrla zaradi bakterijske bolezni in vnetij. Kosti kažejo na večkratna vnetja, ki so značilna za tuberkulozo ali celo gobavost. Glede slednje: Kalisher bo z dodatnimi testi poskušala ugotoviti, ali je šlo res za gobavost. Če se izkaže da ja, sta brata tudi ena izmed najstarejših primerov te bolezni. In morala bi čakati še 1500 let, preden se rodi Kristus, ki z dotikom ozdravi gobavca.

VIRScience Daily
Prejšnji članekOcena filma: Šazam! Bes bogov
Naslednji članekBolj zdrava vrsta čokolade na vidiku, pravi znanost

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.