Največje znanstvene obletnice v letu 2020

Znanstvene obletnice

Leto 2020 je leto kar nekaj velikih in bolj ali manj okroglih obletnic v znanstvenem svetu. Rojstni dnevi tistih, ki so močno pripomogli k znanosti in odkritjem. Obletnice ravno teh odkritij, ki nam še mnogo let po tem pomagajo in jih iz dneva v dan nadgrajujemo. Žal so tudi nekateri izumi, ki so povzročili več škode kot koristi, a nas vseeno spominjajo na moč znanosti.

Odkritje rentgenskih žarkov – 125. obletnica

Wilhelm Roentgen je odkril rentgenske žarke leta 1985. Takoj so se začeli uporabljati v medicini in nam do sedaj izjemno pomagali pri razumevanju telesa. Po naključju je odkril nov tip elektromagnetnega valovanja ob preučevanju sevanja različnih tipov elektronk. Med drugim je odkril tudi zaslon, s katerim je mogoče to valovanje zaznati.

Rentgenska slika roke

Atomska bomba

Prva atomska bomba je eksplodirala julija 75 let nazaj. Najprej kot poskus, nato v vojni. Eno izmed najbolj pogubnih znanstvenih odkritij, ki je bilo uporabljeno v napačne namene. Poleg tega je tudi simbol moči znanosti. Od izuma atomske bombe do konca človeštva bo atomska bomba veljala kot eno izmed največjih odkritij in kot spomin. Spomin na žrtve in posledice, ki jih je pustila za seboj.

Atomska bomba

Bose-Einsteinov kondenzat

Leta 1925 sta Albert Einstein in Satjendra Nat Bose napovedala odkritje, ki so ga lahko uresničili šele 70 let kasneje. Tako sta leta 1995 na Univerzi v Koloradu Cornell in Wieman z dovolj napredno tehnologijo lahko podtrdila njuno tezo. Stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Bose-Einsteinov kondenzat
Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo)

Rosalind Franklin

Letos mineva 100 let odkar se je 25. julija rodila strokovnjakinja na področju rentgenske kristalografije. Ključno je prispevala k razumevanju molekulske zgradbe DNK, RNK, premoga, grafita in virusov. Znana je po slikah z rentgenskim uklonom DNK, ki so vodile do odkritja dvojnovijačne zgradbe DNK.

Rosalind Franklin

Elektromagnetizem

200 let mineva odkar je Hans Christian Ørsted opazil, da se igla kompasa odmakne od magnetnega severa, če vklopi električni tok iz akumulatorja. To je bil zanj dovolj velik dokaz, da se prevodniki obdajajo z magnetnim poljem. Tako je potrdil direkten odnos med električno energijo in magnetizmom.

Shapley-Curtis debata

Muzej Smithsonian, 26. aprila 1920. Med astronomoma Harlow Shapley in Heber Curtis se bije ena najbolj znanih debat. Shapley je trdil, da so druge meglice v vesolju del naše galaksije (Mlečna cesta). Curtis je temu nasprotoval z mnenjem, da so to svoje galaksije, ločene od naše. Uradni konec debate je bil leta 1924, ko je bil za zmagovalca razglašen Heber Curtis.

Mlečna cesta

Žiga Kastelic
Žiga Kastelic

Novinar

Ti je prispevek všeč? 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic (4 ocen, povprečje: 5,00)
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.