Odkrili »brezrokega« dinozavra, ki se je z glavo zaletaval v svoj plen

Znanstveniki so v Argentini odkrili ostanke doslej neznane vrste mesojedega dinozavra, ki je živel pred 70 milijoni let. Imel je smešno kratke rokice, svojo trdo glavo pa je uporabil za napadanje plena, na podoben način kot to pripisujemo ovnom. Fosil so odkrili na severu Argentine, pripadnik pa naj bi bil del mesojedih Abelizavrov, ki so hodili po dveh nogah in imeli krajše sprednje ude od T-Rexa.

Dinozaver je nova vrsta imenovana Guemesia Ochoai

»Tako unikaten in drugačen je od ostalih karnivornih dinozavrov, kar nam je hitro pojasnilo, da imamo opravka s povsem novo vrsto,« je povedal avtor študije Federico Agnolin. Fosil, med njim tudi ohranjena lobanja, je bila najdena v provinci Salta na severu Argentine. Kar je strokovnjake presenetilo po obdobju raziskovanja, so bile neverjetno kratke roke in še bolj neverjetno trda glava oziroma lobanja.

Primerek so poimenovali Guemesia ochoai. Prvi del imena je posvečen argentinskemu borcu za neodvisnost Miguelu de Guemesi, drugi del imena pa Javierju Ochoi, ki je odkril fosil. Najverjetneje primerek pripada mesojedi skupini dinozavrov imenovani Abelizavri. V študiji omenjajo, da je bila žival najverjetneje še mladič. Živel naj bi le nekaj milijonov let pred padcem meteorja, ki je povzročil smrt dinozavrov. O letnem času padca si lahko prebereš v prispevku Znanstveniki odkrili letni čas padca meteorja.

Lobanjska votlina novo odkritega dinozavra - skala je 5 cm (vir: scinews)
Lobanjska votlina novo odkritega dinozavra iz Argentine – skala je 5 cm (vir: scinews)

Mesojedi dinozaver z bizarno majhnimi rokami

Abelizaver naj bi živel na območjih današnje Afrike, Južne Amerike in Indije, saj je bilo več kot ducat primerkov vrste najdenih na jugu Patagonije. Ker gre za novo odkrito vrsto, bo potrebno še nekaj časa čakati na preiskave in odkritja na omenjenih področjih.

»Vemo, da je imel zelo izrazit vonj in da ni videl dobro,« je povedal Agnolin. Dodal je, da je Guemesia hodil na zadnjih dveh nogah, pot pa je vodila trdna lobanja. »Nekateri strokovnjaki mislijo, da nenavadno nizka lega lobanje in njena trdnost pomenita, da se je zaletaval v svoj plen in ga tako lovil,« je še dodal Agnolin.

Odkritje le še doda k slovesu Argentine v svetu paleontologije, saj že tako velja za eno izmed zibelk dinozavrov.

Urednik portala Student.si

VIRJournal of Vertebrate Paleontology
Prejšnji članekDel rakete bo zadel Luno
Naslednji članekKaj podariti namesto rože za dan žena?
Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.