Združene države Amerike veljajo za biser paleontoloških fosilov in pravo meko za ljubitelje zgodovinskih bitij. Ekipa, ki jo vodijo znanstveniki teksaške univerze v Austinu, je tako zapolnila veliko vrzel v fosilnem zapisu te države. Opisala je namreč prve znane fosile vretenčarjev iz jure v Teksasu.
Zgodovinska najdba za teksaško državo
Kosti so odkrili v gorovju Malone v Zahodnem Teksasu med dvema lovskima misijama na fosile, ki ju je vodil Steve May, znanstveni sodelavec pri geoznanstvenem muzeju v Austinu. Prepereli delci kosti so iz okončin in hrbtenice pleziozavra, izumrlega morskega plazilca, ki je pred približno 150 milijoni let plaval v plitvem morju, ki je pokrivalo današnjo severovzhodno Mehiko in daljni zahodni Teksas.
Pred tem odkritjem so bili edini fosili iz jure, ki so bili zbrani in opisani iz izdankov v Teksasu, iz morskih nevretenčarjev, kot so amoniti in polži. May je dejal, da nove fosilne najdbe služijo kot trden dokaz, da so tu jurske kosti. »Ljudje, tam zunaj so jurski vretenčarji,« je rekel. »Našli smo jih nekaj, vendar jih je treba odkriti še več, da nam lahko povedo zgodbo o tem, kakšen je bil ta del Teksasa v juri.«
Tista legendarna Jura
Jura je bilo ikonično prazgodovinsko obdobje, ko so po Zemlji hodili velikanski dinozavri. Edini razlog, zakaj ljudje vemo o njih in drugem življenju iz jure, so fosili, ki so jih pustili za sabo.
Toda za iskanje fosilov iz jure so potrebne tudi kamnine iz tega obdobja. Teksas pa s svojo geološko zgodovino skorajda nima elementov iz tega časa našega planeta. Tistih 13 kvadratnih milj jurskih kamnin v gorovju Malone predstavlja večino takih kamnin v zvezni državi. Tu nastopi Steve May, ki je leta 2015, med raziskovanjem knjige izvedel, da v teksaških fosilnih zapisih ni jurskih kosti, in se odločil, da gre raziskovat v gore Malone.
»Stvar je v tem, da nismo želeli verjeti, da v Teksasu ni jurskih kosti,« je dejal May. »Poleg tega je obstajal mamljiv namig,« je dodal v povezavi z velikimi kostnimi fragmenti, opisanimi v članku iz leta 1938 o geologiji gorovja Malone, ki ga je napisal Claude Albritton, kasneje profesor geologije na Južni metodistični univerzi (SMU).
To je bil zanj dovolj velik namig, da je s sodelavci odšel v Zahodni Teksas in se o tem prepričal kar sam. Našli so velike delce kosti. Fosili pleziozavra so erodirani in razdrobljeni.
Toda to je le začetek, ki bi lahko pripeljal do več odkritij, je dejal soavtor Louis Jacobs, profesor na SMU. »Geologi bodo šli tja iskat več kosti,« je pojasnil Jacobs. »Našli jih bodo in na svoje posebne načine bodo iskali druge stvari, ki jih zanimajo.«
Fosili v gorovju Malone bodo spodbudili nadaljnje raziskave
Danes se gorovje Malone dviga nad suho puščavsko pokrajino. V juri pa so se sedimenti odlagali tik pod morsko gladino. Skupina je našla več drugih primerkov, ki dajejo vpogled v starodavno plitvo morsko okolje, kot je okameneli naplavljeni les, napolnjen z rovi morskih črvov in lupine školjk, polžev in amonitov. Raziskovalci so našli vrsto rastlinskih fosilov in les z možnimi rastnimi obroči.
»Globalno so fosili rastlin iz jure iz nižjih zemljepisnih širin blizu zemeljskega ekvatorja razmeroma redki,« je povedala soavtorica in paleobotaničarka Lisa Boucher, direktorica Paleontološkega laboratorija za nevretenčarje šole Jackson. Dejala je, da naj bi zaradi najdb rastlin Malones zdaj postal zanimiv kraj za druge paleobotanike in tiste, ki se zanimajo za rekonstrukcijo paleookolja.
Znanstveniki v gorovju Malone izvajajo raziskave že več kot 100 let. Torej, zakaj je trajalo tako dolgo, da smo vrnili jurske kosti? May ima za to vprašanje ponujenih več odgovorov. Od oddaljenosti območja in dovoljenj do raziskovalnih interesov preteklih znanstvenikov. Ne glede na razloge pa je Boucher dejal, da odkritje Teksasa s strani ekipe najprej kaže vrednost terenskega dela.
»Pogosto je terensko delo del znanstvenega procesa,« je dejal Boucher. »Nekaj vrstic je zakopanih v stari publikaciji in pomisliš, ‘zagotovo je nekdo to že pogledal’, a pogosto ni. Sam se moraš poglobiti vanj.«
Urednik portala Student.si
