Muhe enodnevnice slovijo po tem, da živijo le en dan. Tako bi sklepali predvsem iz njihovega imena, a dejstvo ne drži povsem. Katera žival ima torej najkrajšo življenjsko dobo?
Katera žival živi najmanj časa?
Odgovor na to vprašanje ni tako preprost. Kratka življenja pomenijo tudi oviro raziskovalcem, ki jih želijo natančno preučiti. Ogromno živalskih vrst je danes še neodkritih. Kljub vsemu je med največjimi favoriti ravno muha enodnevnica. Ta vodna žuželka ima zanimiv življenjski krog: izleže se iz jajčec in nato prvi dve leti življenja kot nimfa preživi pod vodo. Potem razvije krila za zadnji dve življenjski stopnji svojega življenja. Veliko žuželk v tej fazi preživi manj kot 24 ur, nekatere celo manj kot pet minut. Edini cilj te faze je parjenje.
V zadnji fazi žuželka sploh nima funkcionalnega prebavnega sistema, zato živi od energijskih zalog, ki si jih je pridobila kot nimfa. Ta zanimiva prilagoditev pomeni, da imajo samice v telesu več prostora za jajčeca. Teh je lahko preko 10.000. Raziskovalci so že opazili primerke s toliko jajčeci, da so bila ta celo v glavi samice. Kot druge kratkožive vrste, so tudi muhe enodnevnice pogosta tarča plenilcev, zato je veliko število potomcev ključno. Tako dovolj osebkov preživi do odrasle stopnje, se razmnožuje in s tem ohranja vrsto.
Kot kažejo starodavni fosili so današnje muhe enodnevnice precej podobne njihovim prednicam, ki so se pojavile pred približno 350 milijoni let. Očitno je njihova strategija razmnoževanja uspešna. Čeprav muha enodnevnica v odrasli fazi preživi izjemno kratek čas, lahko stopnja nimfe traja tudi dve leti. Po drugi strani v tropskih vodah, med Sejšeli in Mikronezijo, najdemo ribo (Eviota sigillata), ki celoten življenjski cikel opravi v pičlih dveh mesecih. Gre za vretenčarja z najkrajšo življenjsko dobo (med danes znanimi vrstami). Tri tedne preživi kot larva v odprtem oceanu, naslednji teden ali dva odrašča na grebenu, nato pa kot odrasla ribica živi še največ tri tedne in pol.
Novinar
