Prva tovarna mesa iz laboratorija

Laboratorijsko meso v petrijevki

Izraelsko podjetje je odprlo prvo masovno proizvodnjo mesa iz laboratorija.

Znanstveniki predvidevajo, da bo človeštvo do leta 2050 potrebovalo 70 % več hrane. Za širjenje kmetijstva že zdaj vsak dan posekamo stotine hektarjev deževnega gozda in ta številka lahko le še raste. Poleg polj soje, ki so zaradi tega na slabem glasu, morda še večji problem predstavljajo površine namenjene gojenju živali za zakol. Kljub temu, da v razvitem svetu potreba po mesu v zadnjih letih pada, države v razvoju to nadoknadijo in presežejo. Stotine milijonov ljudi, ki jih je globalni razvoj potegnil iz najhujše revščine zdaj pričakuje meso na svojih krožnikih, kot so to pričakovali američani v zlatih dvajsetih.

Ker nadaljnje sekanje gozdov vodi v ekološko katastrofo, imamo le dve možni poti. Ali močno znižamo porabo mesa na globalni ravni ali pa močno spremenimo naš način pridobivanja mesa. Ta novi način bi lahko bilo gojenje mesa in vitro oz. v laboratorijih v bioreaktorjih.

Kaj je in vitro meso?

Postopek gojenja mesa v laboratoriju je zapleten, vendar poenostavljeno gre nekako tako: nekaj mišičnih celic naselimo v bioreaktor in jim dovajamo hranila, hormone ter rastne faktorje. S tem simuliramo procese, ki bi se dogajali v telesu med celicami in krvnim obtokom. Celice rastejo in se množijo. Čez nekaj časa smo vzgojili kos mesa, brez da bi ta kadarkoli bil del živali.

Notranjost tovarne
vir: www.newatlas.com

Povedati je treba, da takšno »meso« še vedno ni živalim prijazno, kljub temu, da smo ga pridelali brez klavnice. Hranilo, v katerem plavajo celice se imenuje bovinski serum, pridobi pa se ga iz živalskih mladičev. Laboratorijsko meso je torej še vedno neprimerno za vegeterijance, vegane in ortodoksne kristjane ob petkih.

Dobra plat takšnega vzgajanja mesa je, da je bolj okolju prijazno, proizvede manj toplogrednih plinov, potrebuje mnogo manj prostora kot naprimer prosta reja in da je za enako količino mesa potreben zakol manjšega števila živali. Po drugi strani pa takšno meso nikoli ne more doseči polnosti in raznovrstnosti okusov pravega. Zdi se, da je to nekakšna vzporednica ideji o gojenju alg za človeško prehrano. Takšna hrana bi bila poceni in v izobilju, ne bi pa bila okusna brez množice aditivov.

In vitro meso na trgu

Leta 2013 je prva in vitro vzgojena pleskavica pridobila medijsko pozornost. Njeno gojenje je trajalo dve leti in stalo 300.000 dolarjev. Kritiki, med katerimi je bila tudi uslužbenka podjetja Future Meat Hanni Rützler, so se strinjali da je ta zelo drag polpet skoraj tako dober kot pravi. Skoraj. Do zdaj je proces gojenja že močno napredoval, se pocenil in pospešil. Med drugimi tudi NASA sodeluje pri raziskavah, ki naj bi omogočile astronavtom gojenje mesa na dolgih misijah.

Izraelsko podjetje Future Meat je vodilno na tem področju, kar so dokazali z odprtjem prve tovarne in vitro mesa. To je pravi prelom v tej industriji, saj jim uspeva meso gojiti po dovolj nizkih cenah, da je primerno za na trgovinske police in restavracije s hitro hrano. Mimogrede, tudi KFC se spogleduje z idejo gojenja svojega laboratorijskega piščanca. Predstavniki Future Meat pravijo, da bo njihov obrat sposoben pridelati pol tone mesa na dan. To je približno 3000 hamburger pleskavic ali toliko mesa, kot ga dobimo iz 250 piščancev.

Čas bo pokazal ali bo meso, vzgojeno v laboratoriju postalo prodajna uspešnica in zamenjalo meso iz klavnic. Zagotovo pa je uspeh podjetja Future Meat nov mejnik v alternativnih načinih proizvodnje hrane, ki jih bomo morali uporabljati tudi pri raziskovanju vesolja.

Viri:

https://en.wikipedia.org/wiki/Cultured_meat

https://newatlas.com/science/worlds-first-industrial-lab-grown-meat-facility-israel/

https://www.prnewswire.com/news-releases/future-meat-technologies-launches-worlds-first-industrial-cultured-meat-production-facility-301317975.html

https://futurism.com/the-byte/worlds-first-lab-grown-meat-factory

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.