Kar težko je zapisati, da v bližini Slovenije le poredko naletimo na najdbe, ki odmevajo širom sveta. Zdaj je drugače, saj iz Srbije prihaja novica o veliki najdbi poznoneolitske naselbine v velikosti 13 hektarjev.
Zgodovinska najdba na severu Srbije
Mednarodna ekipa arheologov ROOTS Cluster of Excellence je v bližini reke Tamiš na skrajnem severnem delu Srbije odkrila poznoneolitsko naselbino. Ta se nahaja v bližini vasi Jarkovac v pokrajini Vojvodina. »To odkritje je izjemnega pomena, saj v regiji srbskega Banata ne poznamo kakšnih večjih poznoneolitskih naselbin,« je dejal profesor Martin Furholt z univerze v Kielu.
Povedali so, da so območje kartirali s pomočjo geofizikalnih in geomagnetnih metod. Tako so ugotovili, da naselbina obsega območje od 11 do 13 hektarjev, obdano pa je s štirimi do šestimi jarki.
»Naselbina te velikosti je spektakularna,« je dejal Fynn Wilkes, doktorski študent na univerzi Kiel. Poudaril je, da dajejo podatki jasno predstavo o strukturi mesta pred 7 tisoč leti.
Ostanki vinčanske kulture v Srbiji in na Madžarskem
O rezultatih preiskave so povedali, da »površinski material kaže, da naselbina predstavlja bivališče vinčanske kulture, ki je datirana med 5400 in 4400 pred našim štetjem.« Dodali so tudi močne vplive regionalne banatske kulture. »Tudi to je izjemno, saj je na ozemlju današnje Srbije znanih le nekaj naselbin z materialom iz banatske kulture,« so arheologi raziskave več krožnih elementov iz poznega neolitika povezali z najdbami na Madžarskem.
»Ti tako imenovani rondeli so pripisani kulturi Lengyel ,« so povedali. Ta je v preteklosti umeščena med 5000/4900 do 4500/4400 pred našim štetjem. Zahvaljujoč kombinaciji metod so lahko bolj jasno kot prej razlikovali obdobja, predstavljena na posameznih najdiščih.
»Omogočilo nam je, da ponovno ocenimo nekatera že znana najdišča na Madžarskem,« je povedala dr. Kata Furholt, arheologinja na univerzi Kiel. Tako so se mesta, prej kategorizirana kot pozni neolitski krožni jarki, izkazala za veliko mlajše strukture. Terensko delo pri naših vzhodnih sosedih je vključevalo ponovno ovrednotenje naselbine, ki je bila prej postavljena v pozni neolitik, in najverjetneje pripada mlajši vučedolski kulturi – ta je umeščena v 3000-2400 pred našim štetjem. Poleg slednje je terensko delo vključevalo tudi dokumentiranje celotnega jarka v vasi Vokány.
Jugovzhodna Evropa kot odgovor na mnoga vprašanja
»Jugovzhodna Evropa je zelo pomembna regija za odgovor na vprašanje, kako so se znanja in tehnologije širili v zgodnjih obdobjih človeške zgodovine in kako je bilo to povezano z družbenimi neenakostmi,« je dejal profesor Furholt.
»Tukaj so se v Evropi prvič pojavile nove tehnologije in znanje, kot je obdelava kovin,« je dodal in poudaril, da z novoodkritimi najdišči zbirajo pomembne podatke za boljše razumevanje družbenih neenakosti in prenosa znanja.
V prihodnjih dneh in tednih bo najdba v Srbiji razkrila že dodatne odgovore in ponudila nova vprašanje. Eno večjih, ki zanima arheologe, je vprašanje požganih hiš, ki so bile zaznane v raziskavi.
Urednik portala Student.si
