5 najpomembnejših ukrepov, ko pomagamo nezavestni osebi

Najpomembnejši del nudenja prve pomoči
Najpomembnejši del nudenja prve pomoči Foto: Jacob Wackerhausen iz iStock

Pred tabo neodziven človek, ti pa ne veš, kaj storiti?

Kaj sploh je prva pomoč?

Prva pomoč je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno oboleli na kraju dogodka in čim prej po dogodku, ki je opravljena s preprostimi pripomočki in z improvizacijo, vključujoč improvizirani transport, ki traja toliko časa, dokler ne prispe strokovna pomoč ali dokler z bolnikom ne dosežemo ustrezne strokovne pomoči (definicija iz Uroš Ahčan, Prva pomoč : priročnik s praktičnimi primeri).

V primeru da je ogroženo življenje pred tabo, si dolžen nuditi prvo pomoč, kljub temu da mogoče nimaš ustreznega medicinskega znanja. Namreč laikovo poseganje je z zdravniškega vidika tveganje, ki ga te sprejmejo, ker lahko večjo škodo storiš, če ne pristopiš do poškodovanca in mu ne poskusiš pomagati. Da bi se izognil nevednosti in nemoči v kritični situaciji, si obvezno shrani tale vodič osnovne prve pomoči. Ali pa ga imej na vratih hladilnika in ga na hitro preglej vsakič, ko si pripravljaš obrok (pri meni deluje, saj ga pregledam vsaj šestkrat na dan 😅).

5 najpomembnejših ukrepov

Naj te ne bo strah pristopiti

Sama se še nisem znašla v situaciji, ki bi od mene zahtevala nudenje prve pomoči, zato ti iz prve roke ne morem povedati, kakšen je občutek. Vendar bi se ti zlagala, če bi rekla, da je enostavno. Situacijo spremlja strah pred odgovornostjo in tudi sramežljivost ter pomanjkanje odločnosti zaradi neznanja. Da se temu izogneš, je potrebno teoretično obvladanje spodnjih ukrepov, da postane prva pomoč le še refleks. Za olajšavo vedno sledi petim točkam, ki si jih najlažje zapomniš po kratici VODDO (angleška različica DR ABC).

Pokliči na pomoč

Najprej se loti prve točke – varnost. Preveri, ali je mesto, kjer se nahaja prizadeti, varno. Šele ko si prepričan, da ti ne grozi nevarnost, se lahko poškodovancu približaš. Nevarnosti, na katere bodi pozoren so, ogenj, dim, plini, električni tok, kemikalije, promet, nevarnost eksplozije, drseče površine …

Druga točka je preverjanje odzivnosti. Pri tej si pozoren na eno izmed dveh situacij:

  1. Človek je neodziven (ne diha, nima pulza).
  2. Človek je odziven in njegovo stanje ni tako resno (govori, diha, ima pulz).

Če gre za situacijo številka ena, obvezno pokliči na pomoč reševalce na klicno številko 112. Povej jim kraj nesreče, opis dogodka, število oseb, ki potrebujejo pomoč, stanje prizadetih ter dodatne podatke, po katerih sprašujejo.

Če gre za situacijo dve, človeka obrnemo na bok, da preprečimo zadušitev z jezikom.

Preveri dihanje in pulz

Znašel si se v situaciji številka ena, zato sta naslednja koraka tretja in četrta točka v tabeli 1 – sprostitev dihalne poti in dihanje. Dihalno pot sprostiš tako, da zvrneš glavo prizadetega in dvigneš brado. Dihanje ugotavljaš tako, da poskušaš začutiti in slišati sapo ter hkrati opazovati dviganje in spuščanje prsnega koša. Tipanje pulza je za laika nepomembno, saj ni zanesljivo in ga tudi izurjen strokovnjak včasih ne more pravilno določiti.

Izvajanje TPO (Temeljni Postopki Oživljanja) in pravilo 30 : 2

Prizadeti, ki ne dihajo, so največkrat v srčnem zastoju ter potrebujejo zunanjo masažo srca in umetno dihanje. Če je prizadeti odrasla oseba izmenično izvajamo trideset pritiskov približno na sredini prsnega koša in dva vpiha skozi usta, pri katerih zatisnemo poškodovančev nos. To izvajamo, dokler ne prispejo reševalci ali smo preveč utrujeni, da bi nadaljevali.

Dodatno za radovedneže

Za zaključek sem izbrala še nekaj dodatnih opozoril, ki se mi zdijo poleg osnovnih principov oživljanja prav tako pomembna.

  1. Splošno pravilo je, da poškodovanca ne premikaš razen v primeru, da mu grozi nevarnost, ki je ne moreš odpraviti (npr. ogenj ali strupeni dimi in plini). Če ga že premikaš, to stori z največjo pazljivostjo, da ne povzročiš še dodatnih poškodb.
  2. Pri večini nezavestnih poškodovancev gre za srčni zastoj, razen pri utopljencih in otrocih, kjer ni vzrok nezavesti odpoved srca, vendar pomanjkanje kisika, zato jih oživljaj po pravilu 15 : 2 (petnajst stiskov srca in dva vpiha izmenično)
  3. Agonalno dihanje (hropenje, nenavadni cvileči zvoki) se ne šteje za normalno dihanje in je znak srčnega zastoja, torej tudi zahteva izvajanje oživljanja
  4. Če je z nami pri nezavestni osebi še nekdo, mu naročimo, da poišče najbližji AED (avtomatski eksterni defibrilator), ki nam lahko pomaga pri ustreznem nudenju prve pomoči

Vsem pa svetujemo še ogled posnetka, ki natančno na modelu prikaže princip VODDO in TPO.

Delavnica TPO z uporabo AED

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.