Zakaj si nekatere stvari zapomnijo bolje?

Woman forgetting something puts a pink post-it on her forehead, thinking.
Foto: MarianVejcik iz iStock

Človeški možgani filtrirajo skozi poplavo izkušenj, da ustvarijo posebne spomine. Zakaj nekatere izkušnje v tej poplavi čutnih informacij postanejo nepozabne, medtem ko jih možgani večino zavržejo?

Računalniški model in vedenjska študija, ki so jo razvili znanstveniki z univerze Yale, nakazujeta nov namig na to prastaro vprašanje, poročajo v reviji Nature Human Behavior.

»Um daje prednost spominjanju stvari, ki jih ne zna dobro razložiti,« je dejal Ilker Yildirim, docent psihologije na Fakulteti za umetnost in znanost Yale in višji avtor prispevka. »Če je prizor predvidljiv in ni presenetljiv, ga lahko prezremo. Naša študija je raziskala vprašanje, katere vizualne informacije so nepozabne, tako da smo združili računalniški model kompleksnosti scene z vedenjsko študijo,« je dejal Yildirim.

Za študijo, ki sta jo vodila Yildirim in John Lafferty, profesor statistike in znanosti o podatkih na univerzi Yale, so raziskovalci razvili računalniški model, ki obravnava dva koraka pri oblikovanju spomina – stiskanje vizualnih signalov in njihovo rekonstrukcijo .

Na podlagi tega modela so zasnovali vrsto eksperimentov, v katerih so ljudi vprašali, ali se spomnijo določenih slik iz zaporedja naravnih slik, prikazanih v hitrem zaporedju.

Ekipa Yale je ugotovila, da težje ko je računalniški model rekonstruiral sliko, večja je verjetnost, da si jo bodo udeleženci zapomnili.

»Uporabili smo model AI, da bi poskušali osvetliti dojemanje prizorov s strani ljudi – to razumevanje bi lahko pomagalo pri razvoju učinkovitejših pomnilniških sistemov za AI v prihodnosti,« je dejal Lafferty, ki je tudi direktor Centra za Nevroračunalništvo in strojno inteligenco na Inštitutu Wu Tsai na Yalu.

Kaj sestavlja spomin?

Spomin sestavljajo različni procesi, ki omogočajo zaznavanje, shranjevanje in obnavljanje informacij. Zaznavanje oz. kodiranje se zgodi, ko možgani sprejmejo informacije iz okolja in jih pretvorijo v zapis, ki ga je mogoče shraniti. Shranjevanje pomeni, da se te informacije ohranijo v možganih, bodisi kot kratkotrajni ali dolgoročni spomin. Obnavljanje pa je proces, pri katerem možgani pridobijo shranjene informacije in jih prinesejo nazaj v zavest, ko jih potrebujemo. Skupaj tvorijo celoten proces ustvarjanja in ohranjanja spominov.

VIRScienceDaily
Prejšnji članekModa nove generacije: brezspolna moda ali ‘genderless fashion’
Naslednji članek5 najpomembnejših ukrepov, ko pomagamo nezavestni osebi

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.