Apčiha!

Srbeč nos? Pekoče oči? Tudi vas muči alergija?

Alergija postaja vse bolj pogosta bolezen, po nekaterih podatkih naj bi jo imelo že kar dvajset odstotkov svetovnega prebivalstva. Napovedi so še slabše: po mnenju strokovnjakov naj bi bil do leta 2020 alergičen kar vsak drugi Zemljan. Vzroki za to so predvsem vse večje onesnaževanje našega planeta in ogrevanje ozračja, pa tudi kar sedemdeset odstotna verjetnost, da bodo otroci alergičnih staršev alergiki tudi sami. Kaj torej alergija sploh je in kako, če sploh, se lahko pred njo zaščitimo?

Kaj je alergija?
Alergija je preobčutljivostna reakcija na telesu tuje snovi, ki so sicer neškodljive in prisotne v vsakdanjem okolju. Te snovi imenujemo alergeni, danes jih poznamo že več kot 20.000, med njih pa spadajo, na primer, pelodi dreves, trav in plevelov, plesni, hišne in žitne pršice, živalske dlake, kovine (nikelj), kozmetična sredstva, mlečni izdelki, kokošje beljakovine, ribe, raki, pivo, konzervansi in še mnoge druge snovi. Zdravi ljudje ne kažejo nobenih znamenj v stiku s podobnimi snovmi, če pa pride telo alergika v stik z alergenom, se začno proizvajati posebna protitelesa (imenujemo jih imunoglobulini E oz. IgE), ki branijo telo pred tujimi snovmi. Pri alergikih je ta reakcija čezmerna. Alergija je torej nenormalna občutljivost za nekatere snovi.

Bolezenski znaki alergije so odvisni od vrste alergena, izpostavljenosti telesa in posameznikovega imunskega odziva. Pojavijo se lahko različni; na koži rdečina, oteklina, toplina, bolečina, srbenje in izpuščaji, v očeh solzenje, zbadanje, rdečina, pekoč občutek in oteklina, v dihalih pa srbenje in zamašenost nosu zaradi zvečanega nastajanja sluzi, kihanje, kašelj in moteno dihanje. Alergije zaradi hrane in zdravil, ki so redkejše, se lahko kažejo kot trebušne bolečine, bruhanje, driska, krči, glavobol in izpadanje las, pri nekaterih zdravilih (analgetiki, antibiotiki) pa se ponavadi pojavijo le blage (kožne) spremembe, ki jih imenujemo preobčutljivost. Same alergijske reakcije se pri posameznikih razlikujejo po jakosti (blaga ali huda oblika), obsežnosti (del ali celo telo) in po času nastanka (v nekaj minutah ali v nekaj dneh, tednih).

Anafilaktični šok je najhujša oblika preobčutljivostne reakcije, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Ob stiku preobčutljive osebe z alergenom je prizadetih več organskih sistemov hkrati, pojavi se srbenje, pospešen utrip, oteženo dihanje, krč v dihalih, hitrejši srčni utrip in v skrajnem primeru šok in srčna odpoved. Do anafilaktičnega šoka pride največkrat po pikih žuželk in zaužitju nekaterih zdravil ali hrane.

Seneni nahod
V spomladanskem času najpogostejša alergijska oblika seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis, težave povzroča namreč kar vsakemu petemu prebivalcu razvitih držav. Seneni nahod se začenja pojavljati že zgodaj spomladi, ko cvetijo drevesa, pozno pomladi in poleti, ko cvetijo predvsem trave, traja pa vse do jeseni, ko neha cveteti plevel.

Kateri so glavni simptomi senenega nahoda?
” kihanje in smrkanje
” obilen voden izcedek iz nosu
” srbeč in zamašen nos
” srbeče, rdeče in solzne oči
” vnetje očesnih veznic
” srbenje v žrelu
” razdražljivost in slabša zbranost

Redkeje se pojavljajo tudi naslednji simptomi: povišana temperatura, kašljanje, težko dihanje, potrtost, izguba teka in nespečnost.

Zdravljenje senenega nahoda
Za lajšanje blažjih oblik simptomov se ponavadi uporabljajo zdravila, ki jih imenujemo antihistaminiki (delujejo tako, da zmanjšajo delovanje histamina, ki je eden najpomembnejših prenašalcev pri alergijskih reakcijah). Uporabljamo jih lahko samostojno ali pa v kombinaciji z dekongestivi, ki so v obliki kapljic ali nosnega pršila. Delujejo tako, da skrčijo arteriole v nosni sluznici ter tako zmanjšajo nabreklost nosne sluznice in izcejanje iz nosu, kar olajša dihanje. Kadar je alergija močneje izražena, se lahko zdravnik odloči za hormonsko terapijo s hormoni, ki se imenujejo kortikosteroidi in preprečujejo vnetje. Pri hudih alergijskih reakcijah z anafilaktičnim šokom uporabljamo adrenalin, ki ga v obliki injekcij dajemo v mišico ali v žilo. Če običajni načini zdravljenja ne dajejo želenega učinka, lahko uporabimo specifično imunoterapijo oz. hiposenzibilizacijo, ki poteka v rednih časovnih presledkih. Bolniku vsakokrat vbrizgamo večjo količino alergena, dokler ne dosežemo manjše občutljivosti za določen alergen. Je zelo dolgotrajna, saj traja od 3 do 5 let.

Kaj lahko pri alergiji na cvetni prah storimo sami?
Poskušamo se izogibati alergenom: pri alergiji na cvetni prah to pomeni, da redno spremljamo obvestila o pojavnosti pelodov, npr. v časopisih, na internetu (Agencija Republike Slovenije za okolje na svoji spletni strani http://www.arso.gov.si/ redno objavlja napoved koncentracije cvetnega prahu v zraku). Če je le mogoče, ostanemo v zaprtih prostorih v dneh, ko je v zraku največja koncentracija.

Veronika Žagar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.