Izgorelost delavcev v času koronavirusa

Posameznik se drži za glavo, ker je pod stresom.

Ko razmišljamo o koroni, je prva stvar, ki nam pade na pamet, kako nam je zagrenila osebna življenja. Preprečila nam je druženje s prijatelji, kofetkanje po najljubših kavarnah, žuranje v najboljših klubih. Marsikdaj pa pozabimo, na kakšen način je vplivala na podjetja, ki nam zagotovijo tovrstne storitve in zabavna doživetja.

Kdaj se bo to končalo?

Ko pride do naravnih katastrof, kot so hurikani, potresi in tsunamiji, se življenje tovrstnim storitvam obrne na glavo. Kljub temu pa se lahko poberejo in začnejo znova. Pri koronavirusu obstaja drug, večji problem – občutek imaš, kot da situaciji ni konca. Ne vidiš luči na koncu tunela.

Tako se počutijo lastniki restavracij, barov, hotelov, ki so svoje storitve morali ukiniti zaradi posledic virusa – pomanjkanja prometa, pomanjkanja zalog in izgorelosti delavcev, ki so prenehali z delom. Pri tem je predvsem pomembno izpostaviti delavce in vpliv korone na njih.

Izgorelost kot moderna bolezen

Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 2019 označila izgorelost delavcev za značilen, poklicen pojav. Čeprav je ta pogost pri različnih poklicih, še posebej izstopa pri delavcih v storitvenem sektorju, zaradi dolgih delovnikov, nenavadnih delovnih ur in pomanjkanja prostega časa. Pogosto so podplačani, podcenjeni in brez plačanega bolniškega dopusta.

via GIPHY

V času koronavirusa poleg vsega naštetega nastopijo še dodatne težave v obliki nelagodnih mask, nestrpnih in napetih strank ter strahu zaradi že tako nepredvidljive situacije. Predvsem stranke predstavljajo veliko težavo, saj so storitveni delavci postali izvrševalci regulacij covida-19. Tako posledice na prvem mestu trpijo delavci v restavracijah, na letališčih in v trgovinah, in to samo zato, ker opravljajo svoje delo.

Vse več odpovedi

Tako ni presenetljivo, da se z največjim številom odpovedi sooča ravno storitveni sektor. V državah, kot so Združene države Amerike in Avstralija, je situacija tako huda, da so delavcem začeli ponujati višje plače samo zato, da se vrnejo. Več kot polovica teh pravi, da jih tudi višja plača ne bo prepričala v vrnitev na prejšnje delovno mesto.

Pozitivno plat situacije predstavlja razumevanje izgorelosti s strani podjetij, ki bodo v prihodnosti izboljšala položaj in počutje svojih zaposlenih zato, da ti ne bodo več čutili potrebe po odpovedi in menjavi delovnega mesta.

via GIPHY

Možne rešitve

Jennifer Moss, avtorica knjige The Burnout Epidemic: The Rise of Chronic Stress and How We Can Fix it, je na široko spregovorila o tej temi in izpostavila glavne rešitve. Ena izmed teh je ta, da je treba izgorelost izboljšati na samem delovnem mestu – delodajalci morajo zaupati svojim zaposlenim in tako izboljšati fleksibilnost. Pri tem je zelo pomembno izboljšanje duševnega zdravja delavcev, saj bo to, konec koncev, koristno za obe strani.

Njene raziskave kažejo, da medtem ko povprečen delavec reče »v redu sem« štirinajstkrat na teden, 19 % tega časa laže. Zato predlaga, da se te posameznike vpraša bolj premišljena vprašanja, kot so:

  • Kakšni so bili vzponi in padci tega tedna?
  • Kaj se lahko spremeni, da bo naslednji teden lažji?
  • Kako si lahko medsebojno pomagamo?

Na tak način se izboljša komunikacija in varnost okolja, v katerem se zaposleni počutijo bolj povezani s svojim delom in nadrejenimi.

Konec koncev je duševno zdravje posameznikov najbolj pomembno. Pa kaj, če zamudiš tisti sestanek ali rok oddaje, če se ne počutiš dobro. Raje si vzemi čas zase. Tako se boš bolje počutil, posledično bo tudi tvoje delo bolj kvalitetno. Delodajalcem priporočam, da si preberejo omenjeno knjigo in na tak način izboljšajo situacijo sebi ter zaposlenim.

via GIPHY

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.