V zadnjih letih so se tudi pri nas pojavili izdelki, ki posnemajo učinke marihuane, a so v resnici povsem umetni. Govorimo o t. i. sintetičnih kanabinoidih, znanih pod imeni kot so Spice, K2, Black Mamba in podobno.
Za razliko od prave konoplje, ki vsebuje naravni THC, sintetična različica temelji na umetno izdelanih kemikalijah. Te se nanašajo na rastlinsko osnovo in naj bi posnemale učinke THC, a pogosto delujejo precej drugače – in tudi precej močneje. Nekateri sintetični kanabinoidi so večkrat močnejši od naravnega THC, telo pa jih veliko težje presnavlja.
Dodaten problem je, da se sestava teh izdelkov stalno spreminja. Kar je danes ena spojina, je jutri že druga, čez teden pa povsem nova snov, ki je še nihče ne pozna. Uporabnik pogosto sploh ne ve, kaj natančno zaužije.
Zakaj je to problem?
1. Nepredvidljivi učinki
Ljudje pogosto pričakujejo podoben “high” kot pri običajni marihuani, a so učinki sintetičnih različic lahko precej bolj intenzivni in ne vedno prijetni. Uporabniki poročajo o tesnobi, paranoji, zmedenosti, pa tudi o fizičnih težavah, kot so hitro bitje srca, slabost, tresenje ali omedlevica.
2. Zastrupitve in hospitalizacije
Po podatkih ameriškega CDC so med letoma 2010 in 2015 zabeležili več kot 450 primerov zastrupitev s sintetično marihuano. V Evropi poročajo o podobnih težavah – na Poljskem je en sam izdelek (“Mocarz”) povzročil več kot 200 hospitalizacij v nekaj dneh.
3. Zasvojenost in odtegnitveni simptomi
Čeprav se pogosto prodajajo kot “naravna” alternativa, lahko sintetični kanabinoidi povzročijo odvisnost. Pri redni uporabi se pojavljajo znaki tolerance in odtegnitve, kar pomeni, da se telo navadi in zahteva vedno več.
Kdo jih najpogosteje uporablja?
Ker so pogosto poceni in se jih dolgo ni zaznalo na običajnih testih za droge, so postali še posebej priljubljeni med določenimi skupinami: mladi, zaporniki in drugi uporabniki, ki se želijo izogniti policijskim testom. V nekaterih zaporih v Veliki Britaniji je npr. Spice uporabljal kar vsak tretji zapornik.
Tudi v Sloveniji ni bistveno drugače. Raziskava iz leta 2023 je pokazala, da je vsaj 7 % slovenskih 17-letnikov že preizkusilo sintetične kanabinoide. Med njimi je bil posebej pogost t.i. HHC, ki je sicer polsintetični, a spada v isto kategorijo – alternativa z nejasnimi učinki.
Zakon je vedno en korak nazaj
Proizvajalci ves čas razvijajo nove kemikalije, da bi obšli zakon. Države jih potem skušajo prepovedati, a takrat je zunaj že nova različica. Gre za nekakšno igro mačke in miši. V Sloveniji so bile nekatere snovi že uvrščene med prepovedane, vendar se trg hitro prilagaja.
Tudi Evropska unija poskuša slediti trendom. Do leta 2023 je bilo v EU že več kot 240 različnih sintetičnih kanabinoidov, ki so jih oblasti poskušale regulirati. A dejstvo je, da nobena država ne more reagirati tako hitro, kot delujejo proizvajalci.
Zakaj bi nas to moralo skrbeti?
Ne zato, ker gre za neko novo zlobno drogo, ampak zato, ker se ljudje pogosto ne zavedajo, kaj dejansko jemljejo. Mislijo, da gre za lažjo, mogoče celo zakonito različico marihuane, v resnici pa gre za nekaj, kar je bilo narejeno v neznanem laboratoriju, pogosto brez kakršnekoli kontrole kakovosti.
In ker so ti izdelki pogosto pakirani kot bombončki, čaji ali dišave, jih je lažje spregledati. V nekaterih primerih so jih celo primešali drugim drogam ali ponujali otrokom, kar povzroča dodatno tveganje.
Na kratko
- Sintetična marihuana ni isto kot konoplja – vsebuje povsem umetne spojine, ki imajo lahko močne in nepredvidljive učinke.
- Povezana je z zastrupitvami, psihičnimi težavami in hospitalizacijami.
- Pravno se je težko boriti z nenehnimi spremembami formul.
- Posebej ranljive skupine so mladi, zaporniki in ljudje z nižjim pragom dostopa do pomoči.
- Več ozaveščenosti in manj podcenjevanja teh snovi bi lahko zmanjšalo tveganje.
Če se ti zdi, da gre le za zelišče v novi obliki, pomisli še enkrat! Gre za laboratorijsko sestavljeno snov, ki ima lahko s konopljo skupnega le to, da se kadi… od tu pa se podobnosti končajo.
Novinar
