Pasivno kajenje ostaja eden največjih, a pogosto spregledanih zdravstvenih problemov. Nova globalna analiza ocenjuje, da je bilo leta 2023 tobačnemu dimu drugih ljudi izpostavljenih približno 2,71 milijarde ljudi. Med njimi je bilo kar 767 milijonov otrok, starih od 0 do 14 let. Izpostavljenost je bila povezana s približno 1,66 milijona smrti in 44,8 milijona izgubljenih zdravih let življenja.
Podatki izhajajo iz analize Global Burden of Disease za leto 2023, objavljene v reviji The Lancet Public Health. Raziskovalci so ocenili izpostavljenost pasivnemu kajenju in z njo povezano zdravstveno breme v 204 državah in ozemljih za obdobje od leta 1990 do 2023.
Delež izpostavljenih se zmanjšuje, vendar ljudi ni manj
Na prvi pogled je mogoče govoriti o napredku. Delež prebivalstva, ki je izpostavljen pasivnemu kajenju, se je v zadnjih desetletjih zmanjšal. Vendar pa se zaradi rasti svetovnega prebivalstva absolutno število izpostavljenih ljudi ni bistveno zmanjšalo.
To je ena ključnih ugotovitev nove analize: uspeh pri zmanjševanju deleža izpostavljenih ljudi še ne pomeni, da se je zmanjšalo tudi skupno zdravstveno breme. V nekaterih delih Afrike, severne Afrike in Bližnjega vzhoda se je število izpostavljenih celo povečalo.
Leta 1990 je bilo pasivnemu kajenju izpostavljenih približno 2,38 milijarde ljudi, leta 2023 pa okoli 2,71 milijarde. Delež prebivalstva se je sicer zmanjšal, vendar je rast svetovnega prebivalstva izničila velik del tega napredka.
Otroci plačujejo posebno visoko ceno
Med najbolj zaskrbljujočimi podatki je število otrok, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu.
Leta 2023 je bilo pasivnemu kajenju izpostavljenih približno 767 milijonov otrok, starih od 0 do 14 let. Otroci so pri tem še posebej ranljivi, saj se njihova pljuča in imunski sistem še razvijajo, poleg tega pa imajo v primerjavi z odraslimi drugačen vzorec dihanja.
Raziskava ocenjuje, da je bila izpostavljenost pasivnemu kajenju pri otrocih leta 2023 povezana z okoli 5,2 milijona okužb spodnjih dihal. Med zdravstvenimi posledicami so tudi astma in vnetja srednjega ušesa.
To pomeni, da otrok za izpostavljenost ni treba biti kadilec – dovolj je, da živi v okolju, kjer kadi druga oseba.
Srčne bolezni so največji morilec
Pasivnega kajenja pogosto ne povezujemo dovolj neposredno z boleznimi srca. Vendar je prav ishemična srčna bolezennajveč prispevala k bremenu bolezni, povezanemu z izpostavljenostjo tobačnemu dimu.
Po oceni raziskovalcev je pasivno kajenje leta 2023 povzročilo približno 537.000 smrti zaradi ishemične srčne bolezni. Sledile so kronična obstruktivna pljučna bolezen, možganska kap, okužbe spodnjih dihal in pljučni rak.
Skupno je bilo pasivnemu kajenju pripisanih približno 1,66 milijona smrti. Pri tem ne gre za dobesedno štetje smrtnih listov, na katerih bi bilo zapisano »pasivno kajenje«. Gre za epidemiološko oceno: raziskovalci so na podlagi podatkov o izpostavljenosti in tveganjih za posamezne bolezni ocenili, koliko smrti je mogoče pripisati temu dejavniku.
Zakaj je dim tako nevaren?
Tobačni dim ni samo neprijeten vonj. Vsebuje številne strupene in rakotvorne snovi, ki jih vdihujejo tudi ljudje v neposredni bližini kadilca.
Pri pasivnem kajenju ima pomembno vlogo tako imenovani stranski dim, ki nastaja pri gorenju tobačnega izdelka. Ta dim ni filtriran na enak način kot dim, ki ga vdihuje kadilec, zato lahko vsebuje visoke koncentracije škodljivih snovi.
Zdravstvene posledice niso omejene na pljuča. Izpostavljenost je povezana s srčnimi boleznimi in možgansko kapjo, kroničnimi pljučnimi boleznimi, okužbami dihal, nekaterimi oblikami raka, astmo in drugimi zdravstvenimi težavami.
Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da ne obstaja varna raven izpostavljenosti pasivnemu tobačnemu dimu. Tudi kratkotrajna izpostavljenost lahko škoduje zdravju.
Ženske in otroci so pogosto posebej izpostavljeni
Globalna slika kaže tudi pomembne razlike med spoloma. Ženske predstavljajo velik delež ljudi, izpostavljenih pasivnemu kajenju, še posebej v okoljih, kjer je njihova lastna stopnja kajenja nizka.
To je pomembno, ker lahko zdravstveno breme zaradi tobaka prizadene ljudi, ki sami nikoli niso kadili. V nekaterih družbah so ženske in otroci zaradi kajenja drugih članov gospodinjstva pogosto izpostavljeni predvsem doma. Raziskovalci zato opozarjajo, da pasivno kajenje ni zgolj problem javnih prostorov, ampak tudi problem domačega okolja.
Evropa napreduje, vendar ne povsod enako
Razlike med regijami so velike. Zahodna Evropa je v zadnjih desetletjih dosegla pomemben napredek pri zmanjševanju izpostavljenosti tobačnemu dimu. Med državami z največjim zmanjšanjem izpostavljenosti sta bili Danska in Norveška.
V srednji in vzhodni Evropi ter srednji Aziji pa je bila leta 2023 ocenjena prevalenca izpostavljenosti približno 37,7 odstotka, kar je nad svetovnim povprečjem 33,9 odstotka. V tej regiji je bilo izpostavljenih okoli 146 milijonov ljudi.
Podatki tako kažejo, da zakonodaja o prepovedi kajenja v javnih prostorih prinaša pomemben napredek, vendar sama po sebi še ne odpravi problema.
Zakaj so potrebni ukrepi tudi doma?
Javni prostori so na številnih območjih sveta danes bistveno bolje zaščiteni pred tobačnim dimom kot pred desetletji. Toda doma je nadzor precej težji.
Če ena oseba kadi v stanovanju ali hiši, lahko dim izpostavi vse druge člane gospodinjstva – tudi otroke. Odpiranje okna, kajenje v drugi sobi ali uporaba ventilatorja sicer lahko zmanjša koncentracijo dima, vendar ne ustvari okolja brez tobačnega dima.
Najzanesljivejši način zaščite je zato popolna prepoved kajenja v notranjih prostorih, predvsem tam, kjer živijo otroci.
Številka, ki jo je pomembno razumeti
Podatek o 1,66 milijona smrti je osupljiv, vendar ga je treba pravilno razumeti. Gre za modelirano oceno zdravstvenega bremena, ne za neposredno preštete smrti.
Raziskovalci so združili podatke o izpostavljenosti iz različnih raziskav s podatki o tveganjih za posamezne bolezni ter nato ocenili posledice za 204 držav in ozemelj. Pri takšnih globalnih modelih obstajajo negotovosti, zlasti v državah, kjer je kakovost podatkov o izpostavljenosti slabša. Ocena za leto 2023 ima zato razpon približno od 1,33 do 2,07 milijona smrti.
Kaj lahko naredimo?
Najbolj učinkoviti ukrepi so tisti, ki zmanjšujejo izpostavljenost celotnega prebivalstva. Mednje sodijo celovite prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih in na drugih območjih, zaščita otrok pred dimom doma, učinkovita pomoč pri opuščanju kajenja ter ukrepi, ki zmanjšujejo dostopnost in privlačnost tobačnih izdelkov.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da več kot milijon nekadilcev vsako leto umre zaradi izpostavljenosti pasivnemu kajenju. Hkrati je poudarek na tem, da je škodo mogoče preprečevati – predvsem z okolji, v katerih je izpostavljenost tobačnemu dimu odpravljena.Pasivno kajenje vsako leto terja več kot milijon življenj. Med izpostavljenimi je tudi 767 milijonov otrok