Obstajajo dokazi, da je neka oblika zavestne izkušnje prisotna že ob rojstvu in morda celo v pozni nosečnosti. Te dokaze je ugotovila mednarodna skupina raziskovalcev s Trinity College Dublin in sodelavcev iz Avstralije, Nemčije in ZDA. S tem odkritjem se bi lahko začela nova doba razumevanja človeškega razvoja.
Ugotovitve študije imajo lahko mnoge posledice
Ugotovitve, objavljene v recenzirani reviji Trends in Cognitive Science, imajo po mnenju avtorjev pomembne klinične, etične in potencialno pravne posledice.
V študiji z naslovom »Zavest v zibelki: o nastanku izkušenj pri dojenčku« raziskovalci trdijo, da so dojenčkovi možgani v razvoju ob rojstvu sposobni zavestnih izkušenj, ki lahko trajno zaznamujejo njihov razvijajoči se občutek samega sebe in razumevanje svojih okolju.
Ekipo so sestavljali nevroznanstveniki in filozofi z Univerze Monash v Avstraliji, Univerze v Tübingenu v Nemčiji, Univerze v Minnesoti v ZDA in Trinity College Dublin.
Kdaj se pojavi zavest?
Čeprav je bil vsak od nas nekoč dojenček, ostaja zavest dojenčka skrivnostna, saj nam dojenčki ne morejo povedati, kaj mislijo ali čutijo, pojasnjuje eden od dveh vodilnih avtorjev prispevka dr. Tim Bayne, profesor filozofije na univerzi Monash, ki se nahaja v mestu Melbourne.
»Skoraj vsakdo, ki je v rokah držal novorojenčka, se je spraševal, kako je biti otrok, če sploh kaj. Toda seveda se ne moremo spomniti svojega otroštva in raziskovalci zavesti se niso strinjali glede tega, ali se zavest pojavi »zgodaj« (ob rojstvu ali kmalu po rojstvu) ali »pozno« – do enega leta starosti ali celo veliko kasneje.«
Da bi zagotovili nov pogled na to, kdaj se zavest prvič pojavi, je ekipa gradila na nedavnem napredku v znanosti o zavesti. Pri odraslih je bilo ugotovljeno, da nekateri markerji iz slikanja možganov zanesljivo razlikujejo zavest od njene odsotnosti in se vse bolj uporabljajo v znanosti in medicini. To je prvič, da je bil pregled teh markerjev pri dojenčkih uporabljen za oceno njihove zavesti.
Študija odgovarja tudi na druga težka vprašanja
Soavtorica študije, Lorina Naci, izredna profesorica na Fakulteti za psihologijo, ki vodi skupino za zavest in spoznanje Trinity, je pojasnila: »Naše ugotovitve kažejo, da lahko novorojenčki vključijo senzorične in razvojne kognitivne odzive v skladne zavestne izkušnje, da bi razumeli dejanja drugih in načrtujejo lastne odzive.«
Prispevek osvetljuje tudi, »kako je« biti otrok. Vemo, da je na primer vid pri dojenčkih veliko bolj nezrel kot sluh. Poleg tega to delo nakazuje, da se dojenčki v katerem koli trenutku zavedajo manj predmetov kot odrasli in lahko potrebujejo več časa, da dojamejo, kaj je pred njimi, vendar lahko zlahka obdelajo bolj raznolike informacije, kot so zvoki iz drugih jezikov, kot njihovi starejši jaz.
Novinar
