Mnogim posameznikom šport že dolgo služi kot vir užitka in sprostitve. Gledanje športa, zlasti na velikih srečanjih, presega samo zabavo. Spodbuja občutek skupnosti in pripadnosti med občinstvom. Ta občutek povezanosti ne samo, da se posamezniki dobro počutijo, ampak koristi tudi družbi z izboljšanjem zdravja, večjo produktivnostjo in zmanjšanjem kriminala.
Čeprav je splošno priznan zaradi svojih pozitivnih učinkov, obstoječe študije o razmerju med gledanjem športa in dobrim počutjem ponujajo le omejene dokaze. Skupina raziskovalcev, ki jo je vodil izredni profesor Shintaro Sato s Fakultete za športne vede Univerze Waseda na Japonskem, je spoznala to vrzel in začela prelomno študijo.
Profesor Sato je skupaj z docentom Keito Kinoshito s tehnološke univerze Nanyang in dr. Kento Nakagawa s Fakultete za humanistične vede Univerze Waseda uporabil večmetodni pristop, ki je združeval analizo sekundarnih podatkov, samoporočila in ukrepe nevroslikanja, da bi razumel povezava med gledanjem športa in dobrim počutjem v splošni populaciji. »Pomemben izziv pri raziskavah dobrega počutja je subjektivna narava merilnih postopkov, ki lahko vodi do pristranskih ugotovitev. Zato so se naše študije osredotočile tako na subjektivna kot objektivna merila dobrega počutja,« pojasnjuje prof. Sato.
Kako šport pripomore k dobremu počutju?
V prvi študiji so raziskovalci analizirali obsežne javno dostopne podatke o vplivu spremljanja športa na 20.000 Japoncev. Rezultati te študije so potrdili stalen vzorec povečanega dobrega počutja, povezanega z rednim gledanjem športa. Vendar je bila ta študija omejena zaradi nezmožnosti zagotavljanja globljega vpogleda v razmerje med športno porabo in dobrim počutjem.
Druga študija, spletna anketa, katere cilj je bil raziskati, ali se povezava med gledanjem športa in dobrim počutjem razlikuje glede na vrsto opazovanega športa, je vključevala 208 udeležencev. V poskusu so jih izpostavili različnim športnim video posnetkom, pri čemer so ocenjevali njihovo počutje pred in po ogledu. Ugotovitve so poudarile, da so široko sprejeti športi, kot je v ZDA bejzbol, pomembneje vplivali na izboljšanje dobrega počutja v primerjavi z manj priljubljenimi športi, kot je golf.
Vendar se je najbolj prelomni vidik te raziskave pojavil v tretji študiji. Tu je ekipa uporabila tehnike nevrološkega slikanja, da bi natančno preučila spremembe v možganski aktivnosti po gledanju športa. Z uporabo multimodalnih nevroloških merilnih postopkov MRI so analizirali možgansko aktivnost štirinajstih telesno sposobnih japonskih udeležencev, medtem ko so gledali športne posnetke. Rezultati te preiskave so pokazali, da je gledanje športa sprožilo aktivacijo v možganskih krogih nagrajevanja, kar kaže na občutke sreče ali užitka.
Poleg tega se je pri analizi strukturne slike pojavila omembe vredna ugotovitev. Razkrila je, da se pri posameznikih, ki so poročali o pogostejšem gledanju športa, postopoma povzroči sprememba v možganskih strukturah. »Ugotovljeno je bilo, da gledanje športa pozitivno vpliva na subjektivna in objektivna merila dobrega počutja. S sprožanjem strukturnih sprememb v možganskem sistemu nagrajevanja skozi čas spodbuja dolgoročne koristi za posameznike. Za tiste, ki želijo izboljšati svoje splošno dobro počutje, redno spremljanje športa, še posebej priljubljenih, kot sta v [ZDA] bejzbol ali ameriški nogomet, lahko služi kot učinkovito zdravilo,« komentira prof. Sato.
Novinar
