Testirali cepivo, ki bi ga v enem tednu lahko imela cela Slovenija

Raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu je pod vodstvom Romana Jerale na miših testirala cepivo proti koronavirusu, ki je ustvarilo visok imunski odziv. Protitelesa so nevtralizirala vezavo virusa v obsegu, ki je primerljiv z drugimi cepivi in protitelesi pri ozdravljenih bolnikih. Jerala ocenjuje, da bi lahko v enem tednu v industrisjkem fermenterju pridobili dovolj cepiva za celo Slovenijo, če bi imeli optimiziran postopek.

Cepivo so zasnovali na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov. Ti sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T, je pojasnil Jerala. Povedal je, da denimo tudi na Japonskem testirajo različna cepiva proti koronavirusu na osnovi plazmidne DNK. Prednost uporabe tega cepiva je nizka cena proizvodnje in visoka stabilnost, slabost pa manj učinkovit vnos v celice v primerjavi z virusnimi sistemi.

Novost slovenskega pristopa je v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, s čemer so izboljšali odziv imunskega sistema.

Rezultati predkliničnih študij

Rezultati testiranja so pokazali, da je najboljša različica cepiva tista, pri kateri so na virusni protein dodali kratek segment, ki je sporžil tvobo velikih skupkov. Odziv je bil več kot stokrat boljši od monomernega proteina, ki se uporablja za nekatera druga cepiva.

Skupina je pokazala, da protitelesa nevtralizirajo vezavo virusa na človeški receptor v koncentracijah, ki so primerljive z drugimi cepivi in protitelesi pri bolnikih, ki so preživeli okužbo z novim koronavirusomom.

Jerala je opozoril, da gre za rezultate predkliničnih študij, kar je šele začetna stopnja. Do uporabe zdravila je še dolga pot. Meni, da je nesmiselno nadaljevati z razvojem tega cepiva, ko bo enkrat na voljo varno in učinkovito cepivo proti novemu koronavirusu. So pa rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav, morda tudi za razvoj kakšnega cepiva proti novemu virusu v prihodnosti.

Cepiva proti novemu koronavirusu, ki so s kliničnimi raziskavami najdlje, temeljijo na adenovirusnih delcih, ti pa so lahko imunogeni, kar lahko pomeni, da cepivo čez čas ne bo več delovalo.

VIRMladina
Prejšnji članekKončno prihajajo novi filmi! Septembra v kinih
Naslednji članekHuawei bo na konferenci HDC.Together razkril pomembne novosti

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.