Riž, testenine in krompir so živila, ki jih pogosto skuhamo v večjih količinah, nato pa ostanke shranimo za naslednji obrok. Če jih pravočasno ohladimo in pravilno shranimo, so lahko povsem varni. Težava nastane, ko kuhano živilo predolgo ostane na sobni temperaturi.
Na prvi pogled je lahko videti, da je s hrano vse v redu. Ne oddaja neprijetnega vonja, nima nenavadnega okusa in je videti povsem normalno. Kljub temu se lahko v njej namnožijo bakterije oziroma nastanejo snovi, ki lahko povzročijo zastrupitev s hrano.
Možen pojav bakterije Bacillus cereus
Pri kuhanem rižu je dobro poznano tveganje bakterija Bacillus cereus. Njene spore lahko preživijo kuhanje. Če kuhan riž nato več ur stoji na sobni temperaturi, imajo bakterije ugodne razmere za razmnoževanje.
Podobno tveganje obstaja tudi pri drugih škrobnih živilih, med drugim pri testeninah in krompirju. Če je pripravljena hrana predolgo izpostavljena temperaturam, pri katerih se bakterije hitro razmnožujejo, se tveganje za bolezen poveča. Pomembno je tudi, da kasnejše pogrevanje ni vedno dovolj. Nekateri mikroorganizmi lahko namreč proizvajajo toksine, ki so bolj odporni na toploto. Zato ni mogoče računati na to, da bo vsako potencialno nevarno hrano rešilo temeljito pogrevanje.
Kaj se lahko zgodi?
Če zaužijemo kontaminirano hrano, se lahko pojavijo znaki zastrupitve s hrano. Med najpogostejšimi so:
- Slabost.
- Bruhanje.
- Bolečine oziroma krči v trebuhu.
- Driska.
- Včasih tudi povišana telesna temperatura.
Simptomi se lahko pojavijo razmeroma hitro po zaužitju, njihov potek pa je odvisen od povzročitelja, količine zaužite hrane in posameznika.
Pri večini zdravih odraslih prebavne težave minejo brez posebnega zdravljenja. Večjo pozornost pa je treba nameniti majhnim otrokom, starejšim, nosečnicam in ljudem z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih lahko okužbe in zastrupitve s hrano potekajo težje.
Največja napaka: pustiti lonec na pultu
Pogost scenarij je takšen – skuhamo riž ali testenine, pojemo del, preostanek pa pustimo v loncu ali posodi, da se ohladi. Nato se ga lotimo šele čez nekaj ur ali celo naslednji dan. Prav čas, ki ga kuhano živilo preživi pri sobni temperaturi, je pomemben dejavnik tveganja. Dalj časa kot je hrana v neustreznih temperaturnih razmerah, več možnosti imajo bakterije za razmnoževanje.
Zato ostankov ni priporočljivo pustiti na kuhinjskem pultu do naslednjega obroka ali čez noč.
Kako varno shraniti ostanke?
Ko končamo z obrokom, je pomembno, da ostanke čim prej ustrezno shranimo. Večje količine hrane je smiselno razdeliti v manjše, plitvejše posode, saj se tako hitreje ohladijo. Nato jih shranimo v hladilnik. Pri tem ni pomembna samo temperatura hladilnika, ampak tudi higiena pri pripravi in shranjevanju hrane.
Ko želimo ostanke ponovno zaužiti, jih je treba ustrezno pogreti. Hrano, ki je bila več ur na sobni temperaturi in je nismo pravočasno ohladili, pa je varneje zavreči.
Vonj in videz nista dovolj
Če ste zaužili riž, testenine ali krompir, ki so predolgo stali, še ne pomeni, da boste zagotovo zboleli. Vendar je smiselno spremljati svoje počutje.
Če se pojavijo bruhanje ali driska, je pomembno nadomeščati izgubljeno tekočino. Ob hudih ali dolgotrajnih simptomih, znakih dehidracije, krvi v blatu, visoki vročini ali če zboli oseba iz ranljive skupine, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč.
Najboljši ukrep pa je preventiva. Kuhano hrano pravočasno ohladimo, jo hranimo v hladilniku in ostankov, ki so bili predolgo na sobni temperaturi, ne poskušamo rešiti samo s pogrevanjem.
Riž, testenine in krompir niso problematični zato, ker bi bili sami po sebi nevarni. Problem je predvsem nepravilno ravnanje z njimi po kuhanju. Če jih po obroku hitro in pravilno shranimo ter jih pred zaužitjem ustrezno pogrejemo, lahko tveganje za zastrupitev precej zmanjšamo.
Pri ostankih hrane zato velja pravilo – če ste v dvomu, kako dolgo je bilo živilo na sobni temperaturi ali kako je bilo shranjeno, je bolje biti previden kot tvegati zastrupitev.