Življenjski slog otrok se je med korono povsem obrnil na glavo. Zjutraj so dlje spali, saj se jim ni mudilo v šolo. Še več časa so preživeli med zasloni in bili manj telesno dejavni, saj so tudi vse interesne in športne dejavnosti v tem obdobju odpadle. A življenje se je vendarle vrnilo v normalne tirnice. Vprašanje pa je, kakšne dolgoročne posledice je to nenavadno obdobje pustilo na najmlajših. Prof. dr. Maroje Sorić, prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so z raziskavo želeli odgovoriti prav na to vprašanje.
Velik upad telesnih zmogljivosti, ne glede na težo in spol
Raziskava, ki so jo pred kratkim objavili tudi v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe, je temeljila na podatkih slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit). Preučili so vzorec 41.330 otrok iz vse Slovenije v starosti 5 do 17 let, pri čemer so primerjali več komponent telesne zmogljivosti: moč, koordinacija, gibljivost in srčno-žilna vzdržljivost. Primerjali so meritve, ki so nastale v letih od 2019 do 2022.
Trende so razdelili po spolu in primerjali glede na stopnjo prehranjenosti otrok. Ugotovili so, da se je telesna zmogljivost otrok in mladostnikov med 2019 in 2020 močno znižala ne glede na njihovo predhodno telesno maso. Kljub vsemu so otroci z nižjo telesno maso očitno utrpeli manjšo škodo: največji upad zmogljivosti so namreč opazili pri otrocih z običajno in prekomerno težo.
Izboljšanje, a nikakor povrnitev v osnovno stanje
Od leta 2020 do 2022 se je telesna zmogljivost vseh skupin nekoliko izboljšala. Vseeno je skoraj v vseh skupinah ostala precej nižja kot 2019 oziroma pred korono. Edina izjema so dečki z debelostjo, pri katerih se je stanje nekoliko izboljšalo. Največje poslabšanje so zabeležili pri srčno-dihalni vzdržljivosti, moči nog, moči upogibalk trupa in moči rok ter ramenskega obroča. To pomeni, da posledice protikoronskih ukrepov še zdaleč niso minile in jih žal močno občutijo ravno otroci.
Rezultati zahtevajo ukrepanje
Raziskovalci so v članku opozorili tudi na nujne intervencijske pobude, ki bi mladim omogočile dovolj priložnosti za gibanje. Ker so upad zmogljivosti opazili v vseh skupinah, morajo tudi rešitve vključevati celotno populacijo. Ob tem so predlagali tudi intervencije, ki bi bile prilagojene posebnim skupinam otrok, s poudarkom na najranljivejših. To so dekleta s prekomerno telesno maso ali debelostjo. Potrebno je vključiti širok nabor pobud, med drugim spodbujanje prijetne telesne dejavnosti, zdravih prehranjevalnih in spalnih navad ter uvedba ukrepov za zmanjšanje sedečega časa in časa, ki ga mladi preživijo pred zaslonom.
Novinar
