Železna pljuča so bila ključna naprava v boju proti otroški paralizi. Dihanje so omogočila tistim, ki so izgubili to sposobnost. Z razvojem cepiv in sodobnih ventilatorjev je njihova uporaba upadla, vendar ostajajo pomemben simbol medicinskega napredka in zgodovinske dediščine.
Kaj so železna pljuča?
Železna pljuča, znana kot respiratorji negativnega tlaka, so bila izumljena kot revolucionarna naprava za pomoč ljudem, ki so izgubili sposobnost samostojnega dihanja zaradi bolezni, kot je otroška paraliza. Razviti so bili v prvi polovici 20. stoletja in so predstavljali eno izmed prvih oblik zunanjega ventilatorja. Naprava je omogočila številnim pacientom, da so dihali, ko so njihove mišice postale prešibke, da bi to lahko storili samostojno. Zasnova železnih pljuč je bila relativno preprosta, vendar izjemno učinkovita. Uporaba železnih pljuč je predstavljala velik napredek v medicinski tehnologiji in odprla pot razvoju sodobnih dihalnih pripomočkov.
Delovanje železnih pljuč
Železna pljuča so delovala na osnovi negativnega tlaka, kar je bistveno razlikovalo od današnjih ventilatorjev, ki običajno uporabljajo pozitiven tlak za pomoč pri dihanju. Pacient je bil nameščen v veliko, valjasto komoro, ki je bila hermetično zaprta, razen glave, ki je ostala zunaj. Naprava je nato ritmično ustvarjala negativni tlak okoli toraksa, kar je povzročilo, da so se pljuča razširila in omogočila vdih. Ob povratku tlaka v normalno stanje je prišlo do izdiha.
Ta proces imitacije naravnega dihalnega cikla je bil ključen za preživetje mnogih pacientov, saj je zagotavljal nujno potreben kisik in omogočal odstranjevanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Zgodovinska vloga železnih pljuč
V času, ko cepiva proti otroški paralizi še niso bila na voljo, so železna pljuča odigrala ključno vlogo pri reševanju življenj ljudi, ki so zaradi te bolezni trpeli za paralizo dihalnih mišic. Epidemije otroške paralize so v prvi polovici 20. stoletja povzročile številne smrtne žrtve, veliko bolnikov pa je preživelo s pomočjo železnih pljuč. Uporaba železnih pljuč je poudarila potrebo po inovacijah v medicinski tehnologiji in spodbudila nadaljnji razvoj respiratorne podpore.
Natančno število ljudi, ki so uporabljali železna pljuča, je težko določiti, saj so bili ti aparati v uporabi več desetletij v mnogih državah po svetu. V najhujših letih epidemij poliomielitisa, kot so bila 40. in 50. leta prejšnjega stoletja, so bili oddelki za polio v bolnišnicah pogosto napolnjeni z vrstami železnih pljuč, ki so pomagala številnim bolnikom.
Otroška paraliza
Otroška paraliza, znana tudi kot poliomielitis, je nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča poliovirus. Bolezen lahko prizadene živčni sistem in v hudih primerih povzroči trajno paralizo ali celo smrt. Poliomielitis se prenaša predvsem preko fekalno-oralne poti, kar pomeni, da se virus lahko širi z zaužitjem hrane ali vode, ki je kontaminirana s fekalijami okužene osebe. Prav tako se lahko prenaša neposredno od osebe do osebe.
Simptomi poliomielitisa se razlikujejo; mnogi okuženi ljudje ne izkusijo nobenih simptomov ali pa imajo blage simptome, kot so vročina, utrujenost, glavobol, bruhanje, togost vratu in bolečine v okončinah. V manjšem odstotku primerov (približno 1% okuženih) virus napade živčne celice v hrbtenjači ali možganskem steblu, kar povzroči akutno flacidno paralizo – nenadno slabitev mišic ali paralizo. Paraliza je običajno trajna.
Spremembe in napredek
Z razvojem učinkovitejših cepiv proti otroški paralizi in napredkom v tehnologiji ventilatorjev je uporaba železnih pljuč postopoma upadla. Sodobni respiratorji, ki so veliko manjši, učinkovitejši in bolj prilagodljivi, so skoraj popolnoma nadomestili železna pljuča v klinični praksi. Kljub temu ostaja dediščina železnih pljuč pomemben del medicinske zgodovine, ki priča o zgodnjih prizadevanjih za reševanje življenj v obdobju, ko je bila otroška paraliza ena najbolj strašnih bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija in njeni partnerji še naprej delajo na globalni izkoreninjenosti poliomielitisa, kar bi bil eden izmed največjih javnozdravstvenih dosežkov v zgodovini.
Novinar
