Skodelica kave oziroma kofein, ki ga kava vsebuje, te lahko poživi in pomaga premagati utrujenost ali zaspanost. Kakšna pa je druga plat medalje? Je kava kriva, da zvečer ne moreš zaspati in je tvoja kakovost spanja nižja? To so se vprašali raziskovalci Univerze v Montrealu. S pomočjo umetne inteligence so se prebili do odgovora, ki je posebej zanimiv za mlade.
Najbolj razširjena psihoaktivna učinkovina
Kofein se nahaja v kavi, čaju, energijskih pijačah, številnih sokovih in celo v čokoladi. Gre za najbolj razširjeno prihoaktivno substanco na svetu. Raziskava, ki je bila aprila objavljena v znanstveni reviji Nature Communications Biology, pojansnjuje, kako kofein vpliva na spanje in obnovo možganov, ki poteka ponoči. Učinki so tako fizični kot kognitivni: kofein poveča kompleksnost možganskih signalov in okrepi t. i. »kritičnost« možganov med spanjem.
Kaj pomeni »kritičnost« možganov
Kritičnost opisuje stanje možganov, ki je uravnoteženo med redom in kaosom. Gre za zlato sredino, v kateri je možganska aktivnost hkrati organizirana in prilagodljiva. V tem stanju možgani delujejo optimalno: učinkovito obdelujejo informacije, se hitro prilagodijo, učijo in sprejemajo odločitve. Kofein stimulira možgane in jih potisne v stanje kritičnosti, kjer so bolj budni, pozorni in odzivni. To je koristno čez dan, ko se želimo koncentrirati. Ponoči pa lahko moti počitek, saj se možgani ne sprostijo in regenerirajo pravilno.
Z elektroencefalografijo in umetno inteligenco do rezultatov
Raziskovalci so 40 zdravim odraslim merili nočno aktivnost možganov z elektroencefalografijo (EEG). Primerjali so rezultate dveh noči: eno noč so sodelujoči prejeli kofeinsko kapsulo tri ure pred spanjem, drugo noč so zaužili placebo. Podatke so nato analizirali z naprednimi metodami statistične analize in z umetno inteligenco, kar jim je omogočalo zaznavanje drobnih sprememb v nevronalni aktivnosti.
Višja možganska aktivnost, slabša regeneracija
Ugotovili so, da kofein poveča kompleksnost možganskih signalov, kar se odraža v bolj dinamični in manj predvidljivi nevronalni aktivnosti. Razlike so bile še posebej velike v fazi ne-REM spanja, ki je ključna za utrditev spominov in kognitivno regeneracijo. Raziskovalci so odkrili tudi presenetljive spremembe v električnih ritmih možganov: kofein je oslabil počasne oscilacije, kot sta theta in alfa valovanje. Ti sta običajno povezani z globokim, obnovitvenim spanjem. Povečala pa se je aktivnost beta valov, ki so bolj značilni za stanje budnosti in miselne aktivnosti. To pomeni, da so zaradi kofeina možgani tudi med spanjem v bolj aktivnem stanju in je njihova obnova slabša.
Vpliv največji na mlade
Študija je pokazala, da so bili učinki kofeina na možgansko dinamiko precej izrazitejši pri mladih odraslih, starih od 20 do 27 let, v primerjavi s srednje starimi odraslimi (41–58 let). Ta razlika je bila največja med REM spanjem, ki je povezano s sanjanjem. Večja odzivnost mladih na kofein je najverjetneje povezana z večjo gostoto adenozinskih receptorjev v možganih. Adenozin je molekula, ki se tekom dneva kopiči v možganih in povzroča občutek utrujenosti. Gostota adenozinskih receptorjev se s starostjo naravno zmanjšuje, kar zmanjša sposobnost kofeina, da jih blokira in poveča kompleksnost delovanja možganov.
Kava: pomaga pri učenju pozno v noč ali poslabša spomin?
Rezultati odpirajo zanimiva vprašanja tudi za mlade študente. Ti kava res pomaga, da se bolje učiš in kasneje na izpitu dosežeš boljši rezultat? Glede na nove ugotovitve, je lahko njen učinek pri učenju tudi negativen. Slabša kakovost spanja namreč zagotovo ne pomeni nič dobrega za prihajajoči izpit. Poleg tega je kofein poslabšal utrditev spominov in kognitivno regeneracijo. Cilj učenja pozno v noč pa zagotovo ni, da že do naslednjega jutra vse pozabiš. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da so bili učinki ravno na mlade največji … Če si pozno zvečer zaželiš skodelice kave, morda poskusi te alternative brez kofeina, da tvoje spanje ne bo trpelo!
Novinar
