Zakaj ne bi smeli reči, da je hrana okusna?

Face portrait of woman wears floral shirt, eating acid lemon doing funny face expression with eyes closed. Studio shot over yellow background.
Foto: carles miro iz iStock

Naše telo ima veliko zanimivih sposobnosti in lastnosti. Zanimivo sinergijo zaznav pa v našem telesu ustvarjata vonj in okus. Vseeno pa se pojavlja dvom o tem, če lahko rečemo, da je hrana okusna?

Okus, kaj pomeni in kaj je pomenil

Marsikomu je gotovo znano, da je glavno čutilo, ki nam omogoča zaznavo okusa, jezik. S pomočjo brbončic, čutilnih celic na svojem jeziku, zaznavamo 5 različnih okusov. To so slano, sladko, kislo, grenko in umami. Večina brbončic je lociranih ob strani in na konici našega jezika, s temi deli jezika tudi zaznavamo teh 5 okusov.

Evolucijsko gledano je bil razvoj različnih okusov zelo pomemben, saj so naši predniki tako lahko razlikovali med dobro hrano in strupenimi snovmi. Posamezni okusi so tako služili različnim namenom:

  • Sladko: Je predstavljajo tisto, kar je dobro za jesti in so naši predniki takšno hrano uživali še naprej.
  • Kislo: Okus je bil povezan z nezrelimi sadeži.
  • Slano: Okus je pomemben, saj naše telo nujno potrebuje elektrolite, te pa nekoliko asociacijsko povezujemo s soljo. Sol v preteklosti ni bila tako široko dostopna, ko je danes in slan okus je bil našim prednikom gotovo zanimiv in tako jih je spodbujal, da so telesu zagotovili potrebne elektrolite.
  • Grenko: Je bil evolucijsko najpomembnejši okus, saj je naše prednike ščitil pred potencialno strupenimi stvarmi, ki so se jih želeli že na daleč izogniti.

Hkrati pa je zanimivo, da kljub drugačnim prepričanjem, ne obstajajo posebna polja, kjer bi zaznavali posamezne okuse, ampak zaznavamo vse okuse na celotni površini jezika.

portrait, sexual, bite
Foto: picjumbo_com iz Pixabay

Vonj, najpomembnejše čutilo?

Vonj bi lahko rekli, da velja za najpomembnejše čutilo, ki ga imamo, vsaj na tisti podzavestni ravni. Čutilo je izredno posebno zaradi svoje zmožnosti obnavljanja, saj se nevroni v nosu, ki so hkrati tudi čutilne celice, neprestano obnavljajo in se tako bistveno razlikujejo od ostalih nevronov, ki jih imamo v svojem telesu. Za nevronske celice namreč načeloma velja, da se ne obnavljajo. Čeprav ima naše telo okoli 1000 genov, ki so povezani z olfaktornimi receptorji, imamo ljudje le 400 različnih receptorjev, s katerimi lahko zaznavamo okoli bilijon vonjav. Zanimivo je tudi, da med je vonji, ki jih razločujemo, okoli 80% takšnih vonjav, za katere bi rekli, da nam smrdijo.

Zanimivo je, da nas naš nos vodi celo do naših partnerjev. Čeprav človeški nos ne more zaznavati feromonov, kar je značilno za iskanje partnerjev v živalskem svetu, je človeški nos nepogrešljiv pri iskanju partnerjev. Znanstveniki so namreč odkrili, da je najbolj pomembno, da se partnerja privlačita po vonju, sicer naj ne bi imela niti možnosti za spolno privlačnost. Tukaj ne gre zgolj za zaveden vonj, vendar tudi za tistega bolj nezavednega.

Vonj je tudi glavno orožje delavcev v parfumerijah imenovanih »nosi«. Ti posebej usposobljeni ljudje lahko prepoznavajo tudi do 800 različnih vonjev, ki jih potem mešajo med seboj, da pripravijo kar najboljše mešanice za parfume.

Close-up shot of young sommelier smell red wine on wine cellar background. Expert in the field of alcoholic beverages.
Foto: IL21 iz iStock

Ko vonj in okus delujeta skupaj

Znano je, da kadar smo prehlajeni, hrana nima tako dobrega okusa, kot kadar imamo »polno delujoč« nos. To je ravno zaradi tega, ker lahko z jezikom zaznamo le 5 različnih okusov. S polnim nosom lahko tako povemo zgolj, ali je hrana sladka, slana, kisla ali grenka.

Ampak zakaj lahko potem ločimo limono in limeto? Prav zaradi našega nosa. Nosna in ustna votlina sta med seboj povezani preko žrela. Čeprav je hrana v ustih, je nos tisti, ki nam pove, kaj jemo. Nos nam pomaga, da med seboj ločimo bombone po okusu, tako rumeni bombon dobi okus limone in oranžni bombon dobi okus pomaranče.

Če mi ne verjamete, obstaja preprost poskus, da ugotovite, kako pomemben je naš nos:

Vzemite trd bombon, čokoladico ali karkoli drugega, zamašite si nos in poskusite ugotoviti, kakšen okus ima tisto, kar ste dali v usta. Ugotovili boste, da ne morete povsem ugotoviti, kakšnega okusa je košček hrane. Ko izpustite nos, pa boste ugotovili, da lahko takoj poveste, kakšnega okusa ali boljše vonja je bombon.

Torej ko vas mama naslednjič vpraša, kakšnega okusa je bilo kosilo, se spomnite na ta članek in mami rajši povejte, da je odlično dišalo.

Olfactory system, sensory system used for smelling, olfaction senses. Components of the olfactory system.
Foto: Design Cells iz iStock
Prejšnji članekKdo bi se moral boriti proti nasilju v šolah?
Naslednji članekUkrepi za gibanje in šport mladih so nujni, pravi MVI

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.