Ljubljanski maraton prvič v zgodovini odpovedan

maraton
Letošnji ljubljanski maraton je odpovedan.

Organizatorji so morali letošnji Volkswagen Ljubljanski maraton zaradi epidemioloških razmer dokončno odpovedati. Prej predvidena prilagojena izvedba je bila sicer precej okrnjena, na vsaki razdalji so predvideli največ 450 tekačev, sedaj pa je, za tiste največje tekaške navdušence, na voljo le še virtualna oblika teka – vsak lahko razdaljo premaga sam in nato predloži svoje rezultate.

»Naraščanje okužb onemogočilo varno izvedbo«

Kot so zapisali na spletni strani ljubljanskega maratona, so se organizatorji do konca trudili, da bi vendarle izpeljali letošnjo prireditev, še 11. septembra je kazalo, da maraton bo, a so se razmere obrnile na slabše. »Žal je drugi val in vse večje naraščanje okuženih z virusom sovpadlo z našim standardnim terminom Ljubljanskega maratona in nam onemogočilo varno izvedbo prireditve,« je zapisal direktor ljubljanskega maratona Gojko Zalokar.

Kar dolgo so kolebali, kaj narediti in kakšno odločitev sprejeti, močno so si želeli izpeljati dogodek, a so »na koncu vseh izčrpanih možnosti ocenili nepredvidljivo situacijo in sprejeli končno odločitev po odpovedi Ljubljanskega maratona,« so zapisali na uradni spletni strani tekaške prireditve.

Le 450 tekačev

Tudi če bi letos maraton potekal, bi bil izveden v zelo prilagojeni obliki: za vsako tekaško disciplino je bilo predvidenih le 450 prostih mest, a še ta niso bila razprodana. To dokazuje, da so se tekači na splošno izogibali večjih dogodkov.

Prav tako so bile predvidene nekatere organizacijske spremembe. Krog proge bi bil najverjetneje krajši in bi ga morali tekači večkrat preteči, gotovo bi bile obvezne maske pred startom in po končanem teku, v startu pa je bila med tekači predvidena tudi večja vmesna razdalja.

Prva odpoved v zgodovini maratona

Ljubljanski maraton poteka že vse od leta 1996 in ni bil doslej odpovedan še nikoli. Nedeljskega jutra, 27. oktobra 1996, so ceste Ljubljane prvič zavzeli tekači, ki jih je bilo skupaj 673. Na prvem ljubljanskem maratonu je slavil Slovenec, Roman Kejžar, tudi udeleženec olimpijskih iger leta 2000, 2004 in 2008.

Z odpovedjo maratona je odpovedano tudi atletsko državno prvenstvo v teku na 42 kilometrov. Ostala atletska tekmovanja so bila v letošnjem letu sicer uspešno izvedena.

Lahko odtečeš sam!

tekačica
Maraton lahko pretečeš sam.

Še vedno je za vse tekače na voljo virtualna različica teka v vseh prej predvidenih disciplinah: v teku na 10, 21 ali 42 kilometrov. Tak način izvedbe so organizatorji predvideli že prej – ob najslabši epidemiološki sliki so to možnost navedli kot četrti možni scenarij izvedbe dogodka.

Geslo letošnjega maratona, ki ostaja v virtualni obliki, se zato glasi Teci v svojem tempu, po svoji trasi!, predvideva pa, da tisti največji tekaški navdušenci razdaljo premagajo sami med 23. 10. 2020 od 6. ure in 1. 11. 2020 do 20. ure. Svoj čas izmerijo in dokažejo z aplikacijo za sledenje (npr. Stava, Runkeeper) ali s tekaško uro. Traso si izberejo sami.

Vsi zainteresirani se lahko prijavijo prek mobilne aplikacije Virtualni Ljubljanski maraton, ki se jo naloži v trgovini Google Play ali App Store, več informacij je na spletni strani ljubljanskega maratona. Prijavnina je 20 evrov, vključuje pa tekaško majico, spominsko medaljo, virtualno štartno številko in virtualno diplomo.

Finalni virtualni trening

Organizatorji vabijo tudi na Garmin Finalni trening za ljubljanski maraton 2020. Že četrto leto so bile organizirane tudi priprave na tekaško preizkušnjo, ki pa so bile izvedene v prilagojeni, virtualni obliki.

Finalni trening, tek na 10 kilometrov, opravi vsak sam med 8. in 25. oktobrom. Prijaviš se prek spletnega obrazca, za opravljen trening pa prejmeš medaljo.

Spomin na lanskoletne zvezde

people walking on street during daytime
Lansko leto se je ljubljanskega maratona udeležilo veliko število tekačev.

Lansko leto je na najdaljši razdalji slavil Gezahegn Woldaregay Kelkile iz Kenije, med Slovenci je bil prvi Primož Kobe s časom 2:29:53. Tudi v ženski konkurenci je bila prva Kenijka, Chepkirui Kitur Bornes, med Slovenkami pa Saša Pisk (2:56:50). V polmaratonu je slavil slovenski atlet Mitja Krevs in v ženski konkurenci Neja Krišnar.

Med tekači so lansko leto večino tekmovalcev predstavljali Slovenci, dobra četrtina pa jih je prišla iz tujine: med njimi so bili tekači iz večkot 25 tujih držav, največ jih je bilo iz Hrvaške, Srbije, Italije, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Nemčije in Velik Britanije.

V moški konkurenci imamo Slovenci kar nekaj herojev, ki so 42-kilometrski ali 21-kilometrski tek pretekli prav vsakič: doslej 24-krat. Pet tekačev se je še vsakič udeležilo maratona in pet polmaratona.

Monika Podlogar
+ objave

Novinar

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.