Vsakdo, ki uporablja pametno uro ali telefon za spremljanje aktivnosti, dobro pozna čarobno mejo desettisoč korakov. Ta številka je postala sinonim za zdrav življenjski slog in univerzalni cilj, ki naj bi nas varoval pred boleznimi. Vendar pa boste v znanstveni literaturi zaman iskali biološki razlog za to natančno okroglo številko. Resnica o njenem izvoru je namreč veliko bolj komercialna kot znanstvena.
Vse se je začelo z marketinško potezo na Japonskem
Zgodba o desettisoč korakih se je začela leta 1965 v Tokiu, tik pred začetkom olimpijskih iger. Japonsko podjetje Yamasa Toki je takrat predstavilo prvi prenosni pedometer na svetu. Da bi napravo uspešno prodali javnosti, so si zamislili privlačno marketinško kampanjo in pedometer poimenovali Manpo-kei, kar v prevodu dobesedno pomeni merilec deset tisoč korakov.
Japonska pismenka za številko deset tisoč namreč vizualno spominja na človeka, ki teče oziroma hodi. Ta naključna estetska podobnost in izjemno uspešen marketing sta poskrbela, da se je ta številka globoko zasidrala v zavest ljudi po vsem svetu. Brez kakršnih koli predhodnih kliničnih raziskav je marketinški slogan čez noč postal splošno sprejeta zdravstvena zapoved.
Kaj o tem pravi sodobna znanost?
V zadnjih letih so epidemiologi in kardiologi končno začeli podrobneje preučevati, koliko korakov je v resnici potrebnih za opazne koristi za zdravje. Rezultati obsežnih raziskav so prinesli precejšnje olajšanje za vse, ki se vsakodnevno trudijo doseči to magično mejo.
Ena najbolj odmevnih študij, opravljena na Harvardu in objavljena v reviji JAMA Internal Medicine, je preučevala starejše ženske in ugotovila, da se je stopnja umrljivosti začela opazno zniževati že pri približno 4.400 korakih na dan v primerjavi s tistimi, ki so prehodile le okoli 2.700 korakov. Najbolj ključen podatek pa je bil, da so se koristi za podaljšanje življenjske dobe začele uravnavati oziroma dosegati vrhunec pri približno 7.500 korakih. Po tej številki dodatni koraki niso več prinašali bistvenega dodatnega zmanjšanja tveganja za prezgodnjo smrt.
Podobne ugotovitve so potrdile tudi kasnejše študije na mlajših in srednjih generacijah. Za splošno izboljšanje zdravja srca in ožilja ter zmanjšanje tveganja za kronične bolezni se optimalna meja giblje med 7.000 in 8.000 koraki dnevno.
Kakovost gibanja je pomembnejša od količine
Znanstveniki ob tem poudarjajo, da gola številka na zaslonu ne pove celotne zgodbe. Veliko večjo vlogo za zdravje ima intenzivnost hoje. Hitra, energična hoja, pri kateri se nam nekoliko poviša srčni utrip, prinaša bistveno več koristi za telo kot počasen sprehod po nakupovalnem središču, četudi pri slednjem morda dosežemo večje število korakov.
Pravilo desettisoč korakov je torej odličen motivacijski pripomoček, ki ljudi spodbuja k gibanju, vendar ga ne smemo jemati kot strogo zdravstveno dogmo. Če vam vsak dan uspe prehoditi okoli 7.500 korakov in del tega opravite v hitrejšem tempu, ste za svoje telo in zdravje naredili že ogromno.
Novinar
