Vedno ko brskamo za sabo puščamo sledi. Stezo iz piškotkov, obiskov strani, iskalnih nizov, osebnih podatkov, gesel in še česa. Naš brskalnik hrani zgodovino brskanja, piškotke in gesla za boljše delovanje, a ni edini. Žal ni tako preprosto kot tista šala, kjer je zadnja želja najboljšemu prijatelju, da izbriše tvojo zgodovino brskanja. Prav tako so starši, ki bi gledali našo zgodovino brskanja, še najmanjša neprijetnost.
Kdo vse lahko vidi našo zgodovino brskanja?
Minili so časi, ko bi nas starši zalotili na »napačnih« straneh. Zdaj so v igri multinacionalke, družbena omrežja, vlade in hekerji, njihova mast pa so naši osebni podatki, ki jih puščamo na internetu.
Ponudniki internetnih storitev
Prvi v vrsti, ki lahko vidijo našo zgodovino brskanja so ponudniki internetnih storitev (A1, Mobitel, Telemach itd.). Njihovi serverji shranjujejo katere strani obiskujemo, koliko časa smo na njih, preko katerih naprav, podatke o prenesenih datotekah in našo geografsko lokacijo. Namen tega je zaznavanje težav v omrežju, kar je pohvalno, vendar naši podatki lahko pridejo tudi v slabe roke. Ne bi bilo prvič, če ponudnik interneta naše podatke proda tretjim osebam. To so večinoma oglaševalci, ki na podlagi tega ustvarijo naš profil in nas zasipavajo s prilagojenimi oglasi.
Administrator omrežja
Podobno kot ponudniki internetnih storitev, tudi naš Wi-Fi modem shranjuje zgodovino brskanja. Administrator omrežja ima tako vpogled v ves internetni promet, ki je tekel preko modema. Zaradi tega je odsvetovano urejati položnice ali kaj podobno delikatnega na javnih omrežjih kot so knjižnice, šole, restavracije. Če si podnajemnik, je administrator tvojega omrežja verjetno lastnik stanovanja. Osebno še nisem slišal za primer tega, vendar imajo v teoriji naši stanovanjedajalci vpogled, katere strani se obiskujejo, za koliko časa in preko katerih naprav.
Spletne strani
Podatke o nas hranijo tudi spletne strani, ki jih obiskujemo. To lahko sega od nedolžnih piškotkov na straneh s kuharskimi recepti pa do invazivnega zbiranja podatkov, ki ga vrši Facebook. Morda si kdaj opazil, kako se Facebookovi oglasi prilagajajo glede na trenutna pogosta iskanja. Večina aplikacij na naših pametnih napravah lahko tudi beleži našo aktivnost znotraj in zunaj njih. Osnovni namen spremljanja našega početja je »zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje«. To v večini primerov drži, a zdrsi kot je bil škandal Cambridge Analytica spodkopavajo naše zaupanje.
Oblast
Državna administracija do naših podatkov nima neposrednega dostopa. Z izjemo Kitajske, ki je popolna digitalna diktatura. Vendar še tako demokratična oblast lahko dobi informacije o našem internetnem življenju indirektno. Recimo policiji so ponudniki internetnih storitev ali razvijalci aplikacij dolžni predati podatke o nas, če je to utemeljeno.
Hekerji
Poleg tistih, ki imajo do naših podatkov legitimen dostop, ki jim za to celo plačamo, pa so tu še hekerji. Njim večinoma ne gre toliko za našo zgodovino brskanja kot za gesla, uporabniška imena, hišni naslov ali e-poštna sporočila. Če jim ne uspe kar naravnost prenesti denarja z našega računa na svojega, se s pridobljenimi informacijami poslužujejo izsiljevanja. Hekerji so še eden izmed razlogov, zakaj ne uporabljati mobilne banke preko javnih omrežij.
Trije načini za zaščito zgodovine internetnega brskanja
Uporabi brskalnik, ki te varuje
Morda te to preseneti, vendar brskanje v Chromovem ali Mozzilinem skritem načinu ne deluje. Res je, da naš računalnik ne bo shranil podatkov in piškotkov, ko končamo sejo v skritem načinu. Vendar administrator omrežja in ponudniki storitev prav tako beležijo našo pot po internetu. Da se temu izogneš, uporabi brskalnik kot sta Tor ali DuckDuckGo. Oba temeljita na varovanju podatkov, s tem da je Tor pravi brskalnik (torej program kot npr. Chrome), DuckDuckGo pa le iskalnik (kot Google). Oba ne beležita naše zgodovine, hkrati pa Tor poskrbi tudi za šifriranje in skrivanje našega IP naslova. V zameno za anonimnost je takšno brskanje malo počasnejše in zadetki morda ne bodo tako relevantni za nas.
Uporabi VPN
V dobi, kjer se zavedamo ranljivosti svoje digitalne identitete in pomembnosti varovanja podatkov se pojavlja vedno več ponudnikov VPN storitev. VPN ali navidezno zasebno omrežje (Virtual Private Network) prikrije našo lokacijo, promet in omogoča varne transakcije. Mnogi ga uporabljajo tudi za piratstvo, sploh v državah z ostrejšimi zakoni glede tega, za povezovanje na proxy strežnike in izogibanje geo-omejitvam. Bi rad izvedel več o VPN in kako izbrati pravega? To smo zapisali v prispevku Vse o VPN.
Na internet po pameti
Tudi če se imaš za nekoga, ki nima ničesar skrivati in te ciljani oglasi ne motijo pa ne gre pozabiti na osnove internetne varnosti. Ne puščaj svojih podatkov na sumljivih straneh, preveri legitimnost strani po katerih surfaš, omeji uporabo aplikacij, ki so znane po zbiranju tvojih podatkov, kot sta TikTok in Facebook (oz. Meta). Tudi redno brisanje zgodovine brskanja in piškotkov ne bo škodilo.
Novinar
