Tabu tema: duševno zdravje, 1. del

Tabu tema: duševno zdravje, 2. del
Tabu tema: duševno zdravje, 2. del

To in prihodnjo epizodo podcasta Študent smo posvetili duševnemu zdravju. S Katjo sva razpravljali o pomenu duševnega zdravja. V današnji prvi epizodi sva govorili o razlogih za pojav duševnih obolenj, stigmi v družbi in čustvih. Posikali sva tudi nekaj številk, ki jasno kažejo na to, da so duševne bolezni vse prej kot zanemarljive. Veš katere družbene skupine so najbolj ogrožene?

Nisva strokovnjakinji in najina mnenja ne temljijo na znanstvenih dokazih. Res je samo to, da se radi pogovarjava o tabu temah 🙂
Če potrebuješ pomoč, se obrni na inštitucije pristojne za strokovno pomoč. Poleg svojega osebnega zdravnika se lahko obrneš še na brezplačno posvetovanje:

Duševno ali mentalno zdravje?

Najprej sva naleteli na ta dva izraza in našli pojavljanje obeh tudi v strokovni literaturi. Sklepava, da je bolj pravilna oblika dušeno zdravje in da bi mentalno zdravje lahko bila neke vrste slab prevod iz angleškega jezika (tako kot je to naprimer pri prevajanju social media v socialna omrežja).

Napaka ali bolezen?

Katja pravi, da jo jezi, ko se ljudje o duševnih obolenjih pogovarjajo kot o napakah in pogosto pozabijo, da gre za bolezen. Pogovorno velikokrat slišimo tudi, da je nekdo, ki ima na primer anksiozne motnje ali pa depresijo pač šibek. To vsekakor ne drži in stigma na področju duševnih obolenj je še vedno velika. Morda tudi zato, ker veliko ljudi še vedno ne ve, kaj vse vpliva na razvoj in potek duševnega obolenja? Za nastanek nekega duševnega neravnovesja so namreč odgovorni različni dejavniki – od osebnostnih lastnosti pa do okolja in genetike.

SVET vs. SLO in mladi

Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima skoraj polovica svetovnega prebivalstva duševne bolezni. No, to pa sploh ni malo, kajne? Ženske pogosteje prepoznajo duševne težave in poiščejo pomoč, pri moških pa je več bolnišničnih obravnav in smrti zaradi samomora. Po podatkih slovenskih nacionalnih raziskav je v letu 2005 kar 10 % odraslih zaposlenih jemalo zdravila za blaženje simptomov duševnih bolezni. Študentje in ostali mladi nekje med 18. in 30. letom starosti pa smo zaradi študija, iskanja službe in reševanja stanovanjske problematike še posebej izpostavljeni tveganju za razvoj duševnih obolenj. S Katjo sva razmišljali tudi v smeri vpliva družbenih omrežij na nas mlade. Saj veš, tisti neprijeten občutek, ko poskrolaš po feed-u pa se imajo vsi tako fino in so tako zelo uspešni, tebi se pa zdi, da v svojem življenju nisi naredil še nič pomembnega?

Sreče ne moreš čutiti brez nesreče

Katja je izpostavila, da je občutek nesreče popolnoma okej občutek in da čustev že v osnovi ne bi smeli deliti na pozitivna in negativna. Popolnoma normalno je, da se v neki žalostni situaciji počutiš nesrečnega in dokler ne poznaš ali pa ne zmoreš začutiti nesreče, tudi sreče ne moreš poznati. Morda pa nekateri sploh ne znajo povedati kaj čutijo? Ja, tudi o tem sva razglabljali. Od kje pa naj vemo za poimenovanje svojih občutkov, če nas nihče tega ne nauči?

V drugem delu podkasta pa izveš več o najpogostejših duševnih boleznih in načinih zdravljenja.

Na koncu oddaje sva navedli še par vzpodbudnih nasvetov za čim prijetnejše preživetje te življenjske korona preizkušnje, ker hej, vse bo to minilo 🙂 Super nasvete za študij od doma pa so podali že naši pisci v prejšnji epizodi. Če je še nisi poslušal, je dostopna tukaj.

Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala

Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.

+ objave

E: marketing [afna] nevtron.eu

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.