­čÄž Tabu tema: du┼íevno zdravje, 1. del

Tabu tema: duševno zdravje, 2. del
Tabu tema: duševno zdravje, 2. del

To in prihodnjo epizodo podcasta ┼átudent smo posvetili du┼íevnemu zdravju. S Katjo sva razpravljali o pomenu du┼íevnega zdravja. V dana┼ínji prvi epizodi sva govorili o razlogih za pojav du┼íevnih obolenj, stigmi v dru┼żbi in ─Źustvih. Posikali sva tudi nekaj ┼ítevilk, ki jasno ka┼żejo na to, da so du┼íevne bolezni vse prej kot zanemarljive. Ve┼í katere dru┼żbene skupine so najbolj ogro┼żene?

Nisva strokovnjakinji in najina mnenja ne temljijo na znanstvenih dokazih. Res je samo to, da se radi pogovarjava o tabu temah ­čÖé
─îe potrebuje┼í pomo─Ź, se obrni na in┼ítitucije pristojne za strokovno pomo─Ź. Poleg svojega osebnega zdravnika se lahko obrne┼í ┼íe na brezpla─Źno posvetovanje:

Duševno ali mentalno zdravje?

Najprej sva naleteli na ta dva izraza in na┼íli pojavljanje obeh tudi v strokovni literaturi. Sklepava, da je bolj pravilna oblika du┼íeno zdravje in da bi mentalno zdravje lahko bila neke vrste slab prevod iz angle┼íkega jezika (tako kot je to naprimer pri prevajanju social media v socialna omre┼żja).

Napaka ali bolezen?

Katja pravi, da jo jezi, ko se ljudje o du┼íevnih obolenjih pogovarjajo kot o napakah in pogosto pozabijo, da gre za bolezen. Pogovorno velikokrat sli┼íimo tudi, da je nekdo, ki ima na primer anksiozne motnje ali pa depresijo pa─Ź ┼íibek. To vsekakor ne dr┼żi in stigma na podro─Źju du┼íevnih obolenj je ┼íe vedno velika. Morda tudi zato, ker veliko ljudi ┼íe vedno ne ve, kaj vse vpliva na razvoj in potek du┼íevnega obolenja? Za nastanek nekega du┼íevnega neravnovesja so namre─Ź odgovorni razli─Źni dejavniki – od osebnostnih lastnosti pa do okolja in genetike.

SVET vs. SLO in mladi

Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije ka┼żejo, da ima skoraj polovica svetovnega prebivalstva du┼íevne bolezni. No, to pa sploh ni malo, kajne? ┼Żenske pogosteje prepoznajo du┼íevne te┼żave in poi┼í─Źejo pomo─Ź, pri mo┼íkih pa je ve─Ź bolni┼íni─Źnih obravnav in smrti zaradi samomora. Po podatkih slovenskih nacionalnih raziskav je v letu 2005 kar 10 % odraslih zaposlenih jemalo zdravila za bla┼żenje simptomov du┼íevnih bolezni. ┼átudentje in ostali mladi nekje med 18. in 30. letom starosti pa smo zaradi ┼ítudija, iskanja slu┼żbe in re┼íevanja stanovanjske problematike ┼íe posebej izpostavljeni tveganju za razvoj du┼íevnih obolenj. S Katjo sva razmi┼íljali tudi v smeri vpliva dru┼żbenih omre┼żij na nas mlade. Saj ve┼í, tisti neprijeten ob─Źutek, ko poskrola┼í po feed-u pa se imajo vsi tako fino in so tako zelo uspe┼íni, tebi se pa zdi, da v svojem ┼żivljenju nisi naredil ┼íe ni─Ź pomembnega?

Sre─Źe ne more┼í ─Źutiti brez nesre─Źe

Katja je izpostavila, da je ob─Źutek nesre─Źe popolnoma okej ob─Źutek in da ─Źustev ┼że v osnovi ne bi smeli deliti na pozitivna in negativna. Popolnoma normalno je, da se v neki ┼żalostni situaciji po─Źuti┼í nesre─Źnega in dokler ne pozna┼í ali pa ne zmore┼í za─Źutiti nesre─Źe, tudi sre─Źe ne more┼í poznati. Morda pa nekateri sploh ne znajo povedati kaj ─Źutijo? Ja, tudi o tem sva razglabljali. Od kje pa naj vemo za poimenovanje svojih ob─Źutkov, ─Źe nas nih─Źe tega ne nau─Źi?

V drugem delu podkasta pa izve┼í ve─Ź o najpogostej┼íih du┼íevnih boleznih in na─Źinih zdravljenja.

Na koncu oddaje sva navedli ┼íe par vzpodbudnih nasvetov za ─Źim prijetnej┼íe pre┼żivetje te ┼żivljenjske korona preizku┼ínje, ker hej, vse bo to minilo ­čÖé Super nasvete za ┼ítudij od doma pa so podali ┼że na┼íi pisci v prej┼ínji epizodi. ─îe je ┼íe nisi poslu┼íal, je dostopna tukaj.

­čÄž Prijetno poslu┼íanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, ┼żelje in ideje za bodo─Źe avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala

Ideje, predloge ali ┼żelje po sodelovanju v na┼íih avdio oddajah lahko posreduje┼í tudi na: marketing@nevtron.eu.

Marketing
+ objave

E: marketing [afna] nevtron.eu

LEAVE A REPLY

Please enter your name here
Please enter your comment!

Uporabljamo Akismet za manj┼íanje ne┼żelenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.