Največja laž za modernega človeka: Nega kože kot iluzija nadzora

Gloved beautician spreading white facial mask across client's skin during professional skincare treatment in spa setting
Foto: anatoliycherkas iz iStock

Danes skoraj ni več človeka, ki ne bi imel nekakšne »rutine za kožo«. Od čistilnih pen, serumov, vlažilcev, zaščitnih krem in eksotičnih ampul – kozmetična industrija nas prepričuje, da potrebujemo celo artilerijo izdelkov, če želimo imeti lepo, sijočo kožo. Toda zakaj potem toliko ljudi kljub temu nima nič boljše kože?

Marketinški mit o »revolucionarnih sestavinah«

Kozmetična industrija temelji na obljubi, da je vsak naslednji izdelek tisti, ki bo končno »spremenil« vašo kožo. Oglasi so polni znanstveno zvenečih izrazov – peptidi, kolagen, retinol, niacinamid – a večina teh učinkovin je v izdelkih v tako majhnih koncentracijah, da ne dosežejo ničesar, razen vašega denarja.

Poleg tega večina komercialne kozmetike deluje le na površini kože. Koža pa je živi organ, ki odseva notranje stanje telesa – hormonsko ravnovesje, stres, prehrano, spanje in zdravje črevesja. Nobena krema ne more izbrisati pomanjkanja spanja ali mesecev hitre hrane!

Woman applying serum onto her finger on brown background, closeup
Foto: Liudmila Chernetska iz iStock

Zakaj kljub redni uporabi ni spremembe?

Mnogi ljudje vložijo ogromno denarja in časa v svojo rutino – pa kljub temu ostajajo z enako problematično kožo: aknami, rdečico, suhostjo ali utrujenim videzom. Razlog? Ker skušajo zunanji problem reševati zgolj s površinskimi sredstvi.

Koža ni ločen sistem! Če telo nima dovolj esencialnih hranil, če se ponoči ne regenerira zaradi slabega spanca, ali če hormoni nihajo zaradi stresa, bo to vedno pustilo sled na obrazu – ne glede na to, kaj namažete nanj.

Kaj dejansko deluje?

Znanost jasno kaže, da največji vpliv na zdrav videz kože izhaja iz:

  • kakovostne prehrane (dovolj zdravih maščob, vitaminov, beljakovin),

  • rednega spanca (vsaj 7–8 ur),

  • zmanjšanja stresa (kortizol močno vpliva na kožno stanje),

  • gibanja, ki spodbuja prekrvavitev in oksigenacijo kože.

Dobra kozmetika ima lahko podporno vlogo – denimo kot zaščita pred soncem ali za vlaženje kože – a nikoli ne rešuje temeljnih vzrokov vaših težav.

Ko nega kože postane iluzija nadzora

Nega kože je za mnoge psihološka opora – občutek, da imamo vsaj nekaj pod nadzorom. To ni nujno slabo, a problem nastane, ko nam industrija vsiljuje prepričanje, da brez njihovega izdelka nismo dovolj, da brez seruma z zlatimi delci ne bomo nikoli zasijali.

Resnica je precej bolj preprosta – in veliko cenejša. Vaša koža bo najlepša takrat, ko bo vaše telo zdravo, vaše misli pa pomirjene.

Prvi jedrski reaktor na Luni napovedan s strani Američanov

Earth Planet as seen from Moon surface. The surface of Moon, strewn with small rocks and sand. Flight over Moon craters. Lunar outpost in the distance. Apollo Mission inspired. Following Shot of Brave Astronaut in Space Suit Confidently Walking on the Moon Surface. Space Planet as viewed from Moon surface. The surface of the moon, strewn with small rocks and sand. Flight over Moon craters. Moon surface, Desert, Cliffs, sand. Covered in Rocks. First Astronaut On the Moon Surface. Big Moment for the Human Race. Advanced Technologies, Space Exploration/ Travel, Colonisation Concept. NASA Public Domain Imagery. https://www.solarsystemscope.com/textures/ https://svs.gsfc.nasa.gov/cgi-bin/details.cgi?aid=4720
Foto: Nzoka John iz iStock

Sean Duffy, nekdanji voditelj Fox Newsa in trenutni minister za promet, bo kot začasni administrator Nase ta teden razglasil načrte za gradnjo prvega jedrskega reaktorja na Luni. Gre za njegov prvi večji korak na čelu agencije, potem ko ga je po umiku kandidature milijarderja Jareda Isaacmana imenoval predsednik Donald Trump.

Jedrski reaktor kot strateški cilj

NASA je o lunarnem reaktorju razmišljala že prej, a novi ukaz določa jasen cilj: 100-kilovatni reaktor do leta 2030. To naj bi zagotovilo energijo za prihodnje astronavtske odprave. Dokumenti opozarjajo, da bi zgodnejši uspeh Kitajske ali Rusije lahko pomenil razglasitev “prepovedanih območij”, kar bi omejilo ameriški dostop do Lune.

Pospešena časovnica in industrijska partnerstva

Direktiva zahteva, da NASA v dveh mesecih zbere predloge industrije in imenuje vodjo projekta. Iskali bodo podjetja, ki lahko do konca desetletja razvijejo in izstrelijo lunarni reaktor – kar se pokriva s časom, ko naj bi Kitajska na Luni pristala s svojo prvo posadko.

Phoenix Arizona
Foto: Dr K Kar iz iStock

ZDA hitijo pred Kitajsko v drugi vesoljski tekmi

Visoki uradnik Nase je dejal, da gre za vprašanje zmage v drugi vesoljski tekmi. Pobuda se sicer pokriva s Trumpovo vesoljsko politiko, ki poudarja človeške odprave, obenem pa predvideva, da bo skoraj 50-odstotkov sredstev namenjenih znanstvenim misijam Nase.

Zamenjava Mednarodne vesoljske postaje

Duffy prav tako pospešuje načrte za nadomestitev dotrajane Mednarodne vesoljske postaje (ISS) s komercialnimi alternativami. NASA naj bi v naslednjih šestih mesecih podelila vsaj dve pogodbi podjetjem, s ciljem postaviti novo postajo do leta 2030. V nasprotnem primeru bi Kitajska ostala edina država z lastno stalno posadko v orbiti.

Med podjetji, ki že razvijajo nove vesoljske postaje, so Axiom Space, Vast in Blue Origin. A v ameriškem kongresu narašča zaskrbljenost, da agencija podjetjem potrebnega financiranja za razvoj ne zagotavlja dovolj hitro.

NASA ostaja v jedrskem prostoru

Kljub nedavni prekinitvi skupnega vojaško-vesoljskega programa jedrskega pogona bo NASA s projektom reaktorja ohranila svojo vlogo pri razvoju vesoljske jedrske tehnologije. »Nismo opustili jedrskega pogona zaradi dvoma v tehnologijo, temveč zaradi proračunskih prioritet,« je pojasnil uradnik Nase.

Obvestite lokalnega pivoljuba: Je pivo v vročih dneh nevarno?

Handsome young man drinking a pint of beer while looking away. Cheerful mid man in casual clothing feeling relaxed while enjoying draft beer in bar. Middle aged guy take a sip from his drink at pub during the night.
Foto: Ridofranz iz iStock

Ko poleti pritisne vročina, si marsikdo zaželi hladno pivo – osvežujoče, rahlo grenko in prijetno hladno. A čeprav deluje kot idealna poletna pijača, ostaja vprašanje: ali nas pivo v resnici hidrira ali telesu naredi več škode kot koristi?

Pivo vsebuje vodo – a tudi alkohol

Pivo je res večinoma sestavljeno iz vode, zato se zdi logično, da bi prispevalo k hidraciji. A ključen je alkohol. Alkohol namreč deluje diuretično – spodbuja telo k večjemu odvajanju vode z urinom. To pomeni, da lahko že ena ali dve pivi povzročita večjo izgubo tekočine, kot je je bilo vnesene. Poleg tega alohol nase veže vodo in elektrolite, zato že majhna količina (npr. 5% v pivu) povzroči dehidracijo, ki prevlada nad morebitnim vnosom tekočine. Torej: čeprav pivo vsebuje vodo, alkohol v njem večinoma izniči njen hidracijski učinek.

Občutek osvežitve je lahko zavajajoč

Hladno pivo na vroč poletni dan res prinese trenutek osvežitve, toda ta občutek je kratkotrajen. Alkohol razširi žile, kar lahko ob visokih temperaturah dodatno obremeni telo, povzroči omotico in padec pritiska. Še posebej nevarno je pitje piva po fizični aktivnosti ali v kombinaciji s sončenjem!

Kaj pa brezalkoholno pivo?

Brezalkoholna različica piva je bistveno boljša izbira v vročini. Še vedno vsebuje nekaj elektrolitov in ogljikovih hidratov, ki so lahko koristni po telesnem naporu, hkrati pa ne povzroča izgube tekočine, zato jo športniki vse pogosteje uživajo kot regeneracijsko pijačo.

Pivo naj bo užitek, ne rešitev za žejo

Čeprav je pivo prijeten del poletnih večerov, ni primerna izbira za hidracijo. V vročini naj bo vaš glavni napitek vedno voda – hladna, osvežilna in brez stranskih učinkov. Pivo pa naj ostane občasna sprostitev, ne sredstvo za ohladitev telesa.

Ocena filma: Moje oxfordsko leto (My Oxford Year)

Moje oxfordsko leto (My Oxford Year)
Foto: on netflix

Skozi svojo zgodovino človeštvo spremlja tragične romance. Enako je v filmskem svetu, kjer smo romantične filme z žalostnim koncem najpogosteje spremljali v zadnjih dvajsetih letih, ko je po velikem pompu sredi preteklega desetletja ta žanr počasi poniknil. In kaj se zgodi, ko ga skušajo obuditi?

Romantični filmi, ki nimajo vedno sanjskega konca

Verjetno se še mnogi spomnijo filmov, kot so Spomin v srcu (A Walk To Remember, 2002), Krive so zvezde (The Fault in Our Stars, 2014), Ob tebi (Me Before You, 2016) in nato še tiste zaključnega vala, kot so Brez dotika (Five Feet Apart, 2019), Vsaj en popoln dan (All the Bright Places, 2020) ter holivudski prvenec Mitje Okorna Leto življenja (Life in A Year, 2020).

Pri koncu obdobja je šlo večinoma za filmske predelave YoungAdult romanov, ki so imeli utrjeno bralno občinstvo, a zaradi številnih sprememb na veliko platno so filmi sčasoma zamirali. V zadnjih petih letih z izjemo dveh omenjenih nismo videli nobenega, vsaj ne na opaznejši ravni. Do trenutka, ko je Netflix postregel s predelavo knjige My Oxford Year ameriške pisateljice Julie Whelan.

My Oxford Year
Foto: on netflix

Zmešnjava idej, ideologij in poetičnih navdihov

Film je bilo treba oceniti zgolj na podlagi filma, saj knjige pred ogledom nismo prebrali. Scenarij je napisal Allison Burnett, katerega pretekli filmi nakazujejo na smer (ali pa kakovost), ki jo je ubrala Netflixova romanca. Dejstvo, da je na režiserski stolček sedel Iain Morris, ki je v preteklosti ustvaril serijo The Inbetweeners, režiral Kaj vse počnemo v mraku in s Taiko Waititijem napisal Še en gol za zmago, je poskrbelo za več zmede kot razlage. A ker sta v glavnih vlogah Netflixova princesa Sofia Carson (Purple Hearts, Carry-On, The Life List) in princ Corey MyIchreest (Queen Charlotte), lahko že pred ogledom precej točno uganemo, kam pes taco moli.

Anna De La Vega je inteligentna ameriška študentka, ki za eno leto odpotuje v Anglijo, da bi na oxfordski univerzi študirala viktorijansko poezijo. Že prvi dan jo z avtom poškropi arogantni, a prelesni Jamie Davenport. Kasneje izve, da bo prav on poučeval enega od njenih predmetov. Sprva se drug drugemu posmehujeta, a kmalu preživita zabaven večer, v katerem Anna prvič obišče pub. Med njima se splete iskrena vez, ki pa jo prekine tragična novica o enemu izmed njih.

Sofia Carson in Corey Mylchreest
Sofia Carson in Corey Mylchreest Foto: on netflix

Film bo gledan, ne bo pa spremenilo kvalitete

Film bo zaradi svoje romantične tendence med Netflixovimi gledalci pri vrhu seznama najljubših deset. A priljubljenost izdelka ni razlog za njegovo kvalitete.

Moje oxfordsko leto je precej fazanski film, ki ve, kam želi iti, a ne ve, kako bi in kako bo tja prišel, če si izposodimo žargon za prvi letnik faksa. Zgodba si za svoje ozadje izposodi nekaj, kar bežno spominja na ljubezen do pisane besede, kot so jo izkazovali Društvo mrtvih pesnikov, Zaljubljeni Shakespeare in Bartonova akademija.

In če paru protagonistov verjamemo, da sta zaljubljena, ne moremo verjeti, da še vedno nastajajo filmi, ki so podvrženi holivudski fascinaciji nad razmerji med učitelji (pripravniki) in študenti. Že tu obvelja, da ne gre za romantičen film, temveč v najboljšem primeru bizarno ali fetiš romanco – vsaj do določene mere.

Nekaj prizorov, ki jih režiser predstavi, je sicer prepričljivih in spominjajo na tiste iz filmov Pred zoro in Polnoč v Parizu. A teh je premalo, saj film klub univerzitetnemu ozadju deluje prazno in brezdušno. Ta opis bi lahko sovpadal s tematiko druge polovice filma, za katero ne moremo reči, da ni dodelana, temveč ni premišljena preko klišejskih likov in osebnosti. Še preden pa se gledalci v tej dvourni romantični drami prebijemo do tja, moramo spremljati nepredvidljivo dogajanje, ki ni pohvalno, saj je tu jasno, da ustvarjalci niso vedeli, kaj jih čaka na naslednjem A4 listu.

Brezdušna romanca, ki brcne v prazno

Čeprav je marsikdo na predelavo knjižne uspešnice Johna Greena gledal z viška, se iz leta v leto kaže, kako mojstrsko je zgodba Krive so zvezde nagovorila tematiko ljubezni in izgube. Moje oxfordsko leto se trudi zadeti to bistvo, a zgreši že v osnovi, pa čeprav so producenti bolj ali manj isti.

Liki naj bi ljubili poezijo, a bolj ljubijo sami sebe, svoje nedodelane različice, ki so skupaj s prepričljivo in koherentno zgodbo obstale nekje na tleh scenaristične sobe. Ne poezija, bolj gre za Pinterest opise – brez bistva in vsebine, samo fasada.

My Oxford Year | Official Trailer | Netflix

Živalski vrt lastnike domačih živali prosil, da jih darujejo za prehrano plenilcev

High Angle Portrait Of Tiger Roaring While Standing In Forest
Foto: EyeEm Mobile GmbH iz iStock

Živalski vrt v Aalborgu na Danskem je javnost pozval, naj mu podari zdrave, a nezaželene domače živali, ki bi jih lahko uporabili kot hrano za mesojede živali v oskrbi. Gre za poskus posnemanja naravne prehranjevalne verige v ujetništvu.

Katere živali sprejemajo in kako poteka postopek

Živalski vrt sprejema žive kokoši, zajce in morske prašičke, ki jih nato »na human način evtanazirajo« usposobljeni zaposleni. Poleg manjših živali je mogoče donirati tudi konje – lastniki pa lahko ob tem uveljavljajo davčno olajšavo.

Naravna prehrana plenilcev

Na družbenih omrežjih so iz živalskega vrta sporočili, da imajo odgovornost, da posnemajo naravno prehranjevalno verigo živali, pri čemer manjše živali predstavljajo pomemben del prehrane nekaterih plenilcev, kot je npr. evrazijski ris. Med plenilci v živalskem vrtu so tudi levi in tigri.

Pogoji za oddajo in davčne olajšave

Manjše živali je mogoče pripeljati med tednom, brez predhodnega dogovora pa sprejmejo največ štiri hkrati. Za oddajo konj morajo ti imeti konjski potni list in v zadnjih 30 dneh ne smejo biti zdravljeni zaradi bolezni. Darovalci konj lahko uveljavljajo davčno olajšavo.

Izjava iz živalskega vrta o pomenu te prakse

Namestnica direktorja Pia Nielsen je pojasnila, da živalski vrt že več let hrani mesojede živali z manjšimi vrstami živine. Poudarila je pomen zagotavljanja mesa z dlako, kostmi in drugimi naravnimi deli plena za bolj naravno prehrano plenilcev.

Skoraj popolno okostje iz Nemčije je predstavnik nove vrste pleziozavrov

Okostje pleziozavra
Foto: S. Sachs in D. Madzia on peerj

Paleontologi so iz skoraj popolnega okostja, najdenega v nemškem najdišču blizu Holzmadena, identificirali nenavaden nov rod in vrsto pleziozavra.

V nemškem skrilavcu potrjena nova vrsta pleziozavra

Novo odkrita vrsta, Plesionectes longicollum, je živela v zgodnjejurskih morjih pred približno 183 milijoni let.

Morski plazilec je bil dolg približno 3,2 m, z 1,25 m dolgim vratom in 81 cm dolgim repom.

Njegovo okostje z ostanki fosiliziranega mehkega tkiva je bilo prvotno izkopano leta 1978 v kamnolomu v skrilavcu Posidonia v Holzmadnu v Nemčiji, vendar so bile njegove edinstvene anatomske značilnosti v celoti prepoznane šele zdaj s celovito znanstveno analizo.

»Ta primerek je v zbirkah že desetletja, vendar prejšnje študije nikoli niso v celoti raziskale njegove značilne anatomije,« je dejal dr. Sven Sachs, paleontolog v Naturkunde-Museum Bielefeld.

»Naš podroben pregled je razkril nenavadno kombinacijo okostnih značilnosti, ki ga jasno ločujejo od vseh prej znanih plesiozavrov.«

Plesionectes longicollum je še posebej pomemben, saj predstavlja najstarejšega znanega pleziozavra z območja Holzmadena.

Pleziozaver
Foto: Peter Nickolaus on sci.news

Nemško najdišče kot vpogled v jursko obdobje

»To odkritje dodaja še en delček sestavljanke evolucije morskega ekosistema v kritičnem obdobju Zemljine zgodovine,« je dejal dr. Daniel Madzia, paleontolog na Poljski akademiji znanosti.

»Zgodnje toarško obdobje, v katerem je živela ta žival, so zaznamovale znatne okoljske spremembe, vključno z velikim oceanskim dogodkom, ki je vplival na morsko življenje po vsem svetu.«

Odkritje kaže, da je najdišče, že tako znano po izjemno ohranjenih fosilih,vseboval še večjo raznolikost morskih plazilcev, kot je bilo prej znano.

»Že prej je skrilavec prinesel pet drugih vrst pleziozavrov, vključno s predstavniki vseh treh glavnih linij pleziozavrov,« so povedali avtorji.

Obstaja povezava med alkoholom in neželeno nosečnostjo?

Alcohol and pregnancy and the dangers on the unborn fetus of drinking alcoholoc beverages as wine beer and whiskey or scotch as an obstetrics maternal health risk during gestation with 3D illustration elements.
Foto: wildpixel iz iStock

Nova študija ameriških raziskovalcev z Univerze Kalifornije v San Franciscu je razkrila presenetljivo povezavo med pogostim pitjem alkohola in povečano verjetnostjo nezaželene nosečnosti pri ženskah, ki sicer izražajo visoko željo po izogibanju zanositvi.

Po podatkih raziskave so ženske, ki so pogosto pile alkohol, kar za 50 % pogosteje zanosile nenamerno kot tiste, ki so pile zmerno ali sploh ne. Zanimivo je, da pri uporabnicah kanabisa niso odkrili podobne povezave. Kaj točno je vzrok za to povezavo, raziskovalci še ne vedo.

Alkohol in tveganje za zanositev

V študiji, objavljeni v znanstveni reviji Perspectives on Sexual and Reproductive Health, je sodelovalo več kot 2.000 žensk, starih med 15 in 34 let. Izmed teh je 936 udeleženk izrazilo, da si močno želijo preprečiti nosečnost.

Od teh jih je 429 poročalo o pogostem uživanju alkohola, 362 pa o uporabi kanabisa – med njimi kar 157 skoraj vsak dan. Ugotovljeno je bilo, da so prav pogosto pijane ženske najpogosteje zanosile nenamerno – kar 38 od skupno 71 neželenih nosečnosti. Ženske, ki so uživale kanabis, niso imele večje verjetnosti za neželeno zanositev v primerjavi z neuporabnicami.

Vodilna avtorica dr. Sarah Raifman je pojasnila: »Študija je pokazala dva pomembna izida. Prvič, ženske, ki pogosto pijejo alkohol, so v povprečju izrazile večjo željo po izogibanju nosečnosti kot tiste, ki pijejo zmerno ali nič. In drugič, kljub tej želji so imele večje tveganje za zanositev v enem letu. Zakaj se to dogaja, je naslednje raziskovalno vprašanje.«

man refuses say no and avoid to drink an alcohol whiskey, stopping hand sign male, alcoholism treatment, alcohol addiction, quit booze, Stop Drinking Alcohol. Refuse Glass liquor, unhealthy, reject
Foto: Nuttawan Jayawan iz iStock

Kanabis brez učinka na zanositev?

Nasprotno pa uporaba marihuane ni pokazala podobne povezave. Med uporabnicami kanabisa je bilo zabeleženih 28 neželenih nosečnosti – manj kot pri alkoholu – in število je bilo sorazmerno glede na število uporabnic v vzorcu. To nakazuje, da uporaba kanabisa sama po sebi ne prispeva k večji možnosti nenamerne nosečnosti, čeprav raziskovalci opozarjajo, da so potrebne dodatne raziskave za razumevanje psiholoških in vedenjskih mehanizmov v ozadju.

Pomembnost podpore ženskam z visokim tveganjem

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da fetalni alkoholni sindrom (FASD) prizadene približno 1–5 % vseh rojstev v nekaterih državah, kar je povezano z motnjami v razvoju možganov, vedenjskimi težavami in kognitivnimi primanjkljaji. Ameriški Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) zato že dolgo priporočajo, naj ženske, ki poskušajo zanositi ali bi lahko bile noseče, prenehajo s pitjem alkohola.

Dr. Raifman poudarja, da je ključno, da zdravstveni delavci prepoznajo ženske, ki pogosto uživajo alkohol in ne želijo zanositi. »Glede na možne dolgotrajne posledice za plod – denimo razvoj motenj iz spektra fetalnega alkoholnega sindroma – je pomembno, da zdravniki takoj podprejo ženske pri prenehanju pitja, ko obstaja možnost, da so zanosile,« je dejala.

Noseča ženska zavrača alkohol
Foto: Prostock-Studio iz iStock

Ljubezenski horoskop za avgust 2025

Ljubezenski horoskop
Ljubezenski horoskop Foto: Peach_iStock iz iStock

Kaj napoveduje ljubezenski horoskop za vse znake v avgustu? Astrološki vidik sveta prinaša nekaj svežine v vašo ljubezensko sfero.

Ljubezenski horoskop: Oven – 21. marec do 19. april

Ta mesec svojemu partnerju posvečate veliko energije in pozornosti, za nekoga, ki potrebuje svojo neodvisnost, pa je to napeta situacija. Če se znajdete v sanjarjenju o nekdanjem ljubimcu, se ustavite, preden pošljete tisto zasebno sporočilo z mislijo na vas.

Ljubezenski horoskop: Bik – 20. april do 20. maj

Mlada luna v Devici 23. avgusta je priložnost, da se vrnete k zmenkarskim aplikacijam ali nežno začnete novo razmerje. Septembra bo drugi mlaj v Devici, ki bo hkrati tudi bolj nestanoviten sončni mrk. Zaenkrat uživajte v sladkih začetkih romance.

Ljubezenski horoskop: Dvojčka – 21. maj do 20. junij

Nekdo, s katerim hodite za zabavo, lahko postane resnejša možnost, ko se Venera 12. avgusta poveže z Jupitrom. Ta aspekt prinaša pozitivna razkritja o vaših vrednotah in željah ter vas spodbuja k razširitvi vaše definicije ljubezni.

Ljubezenski horoskop: Rak – 21. junij do 22. julij

Poskrbite, da boste ta mesec na svojega partnerja širili nekaj svojih osebnih dobrih vibracij. Delite ljubezen z vsemi svojimi najljubšimi ljudmi. Naslednji mesec prihajajo pretresi v širši skupini prijateljev. Zaenkrat pa uživajte v preprostih užitkih s svojo vožnjo ali smrtjo.

Ljubezenski horoskop: Lev – 23. julij do 22. avgust

Polna luna v Vodnarju 9. avgusta osvetljuje vaše najbližje odnose. Vsaka povezava ima svoja pravila sodelovanja in to poletje se učite z nekom novim ali pa predelujete preteklo dinamiko. Ohranite odprte pogovore.

Ljubezenski horoskop: Devica – 23. avgust do 22. september

Avgust je odličen čas, da premislite, kdo vam resnično stoji ob strani, še posebej prijatelji in skupnost. Če ste samski, bi lahko okoli 12. avgusta na javnem dogodku spoznali nekoga posebnega. Jeseni bodo odnosi v gibanju, zato imejte svoje prave ljudi blizu.

Ljubezenski horoskop: Tehtnica – 23. september do 21. oktober

Polna luna v Vodnarju 9. avgusta osvetljuje romantično razmerje. Mislili ste, da je to razmerje le za zabavo, a ko se avgust nadaljuje, spoznavate, da je morda na poti do nečesa resnega. Ne ustrašite se le zato, ker to ni pravljica, ki ste si jo predstavljali.

Ljubezenski horoskop: Škorpijon – 22. oktober do 21. november

Ker radikalni Uran končno ni več v vašem partnerskem sektorju (vsaj zaenkrat), se vaši odnosi verjetno zdijo najbolj stabilni v zadnjih letih. Če želite nekaj uradno urediti, se vam bo priložnost za to ponudila, ko bo Venera 25. avgusta vstopila v Leva.

Ljubezenski horoskop: Strelec – 22. november do 21. december

Zmenki so za vas trenutno zapleteni. Ne zanima vas nekaj sproščenega, a tudi ne želite slediti običajnim pravilom. Zaradi nesporazuma z nekom okoli 9. avgusta se sprašujete, ali je čas, da si vzamete odmor od romantike.

Ljubezenski horoskop: Kozorog – 22. december do 19. januar

Vaša simpatija je bila neuspešna, a okoli 12. avgusta se vaši urniki končno uskladijo za zmenek. Ali res morate dodati romantiko poleg vsega drugega, s čimer se ukvarjate ta mesec? Nikakor ne. Ampak v tem kaotičnem času ne pustite, da odide nekdo poseben.

Ljubezenski horoskop: Vodnar – 20. januar do 18. februar

Merkur je v vašem sektorju odnosov retrograden do 11. avgusta in večino tega meseca boste porabili za pregledovanje, kaj je delovalo in kaj ne v vaših najbližjih odnosih. Po vsem tem premisleku bi lahko v vaše življenje vstopila nekdo zanimiv, ko bo Venera 25. avgusta  vstopila v Leva.

Ljubezenski horoskop: Ribi – 19. februar do 20. marec

Vaš najbolj romantičen dan v mesecu – če ne celo v zadnjem desetletju – bo 12. avgusta. Nerodno je, da veliko ljudi v vašem življenju to preživlja v tem času. Panični klic najboljše prijateljice bi lahko naslednje jutro zmotil sramotno hojo, ampak hej, vsaj nekaj ste ga dobili!

To so občine z največ kriminala v Sloveniji: Vas katera preseneti?

Občine z največ kriminalitete
Foto: on stat

Katere slovenske občine imajo najvišjo raven kriminalitete? To smo preverili pri Statističnem uradu Republike Slovenije in ugotovili, da je ena izmed statističnih regij v jasni prednosti.

Še preden se lotimo, je treba razložiti statistiko. Gre za število obsojenih prebivalcev na tisoč prebivalcev.

Kriminala polne so dolenjske občine

Najvišjo raven kriminalitete imajo dolenjske občine Škocjan, Semič in Šentjernej. V zadnjem času so prav to občine, ki so pod največjim udarom romske problematike in pozornostjo javnosti.

Škocjan beleži kar 7,6 obsojenih oseb na tisoč prebivalcev, Semič in Šentjernej nekoliko manj s 7,1 in 7,0, s čimer se zaključi statistiko z več kot sedmimi obsojenimi.

Sledi Kočevje, ki s 6,8 obsojenih na 1000 prebivalcev še edino presega raven šestice. A iz regije se ne umikamo, saj sledita Črnomelj in Novo mesto.

Nato pa se statistika preusmeri v bližnje Krško, kjer je na tisoč prebivalcev obsojenih 5,3 oseb.

Destrnik, Črenšovci in Dobrovnik ter nato Metlika se gibajo okoli iste statistike, to je pet oseb na tisoč prebivalcev.

Občine z največ kriminalitete
Foto: on stat

Odstotek obsojenih oseb je daleč najvišji v jugovzhodni regiji

In ko pogledamo statistične regije, je situacija še bolj očitna. Pod ravnijo dveh obsojencev na tisoč prebivalcev se gibajo regije Goriška, Obalno-Kraška, Gorenjska, Primorsko-Notranjska, Zasavska, Osrednjeslovenska in Savinjska.

Statistika le nekoliko poskoči pri Koroški (2,0), Podravski (2,2) in Pomurski (2,8) regiji. Še en skok kot druga po vrsti zabeleži Posavska s 3,5 obsojenci na tisoč prebivalcev. Edina v »rdeči« barvi pa je Jugovzhodna Slovenija, ki v povprečju beleži kar 4,4 obsojene osebe na tisoč prebivalcev.

Občine z najmanjšim odstotkom obsojenih oseb

Kaj pa občine z najmanj kriminalitete?

To so občine Dobrova-Polhov Gradec, Brda, Ig, Miren-Kostanjevica, Vodice, Dol pri Ljubljani, Vipava, Velike Lašče, Žiri, Šempeter-Vrtojba, Medvode, Litija, Idrija in Divača.

Naštete občine ne presegajo meje enega obsojenega na tisoč prebivalcev.

Ljubljansko letališče rekorder v Evropi, a težavo ima v tem segmentu

"Ljubljana" on a screen.
Foto: PashaIgnatov iz iStock

Novo poročilo združenja ACI Europe razkriva, da je Slovenija letos zabeležila najvišjo letno rast povezljivosti med 31 državami širše EU, vendar ostaja pri številu neposrednih povezav trdno na zadnjem mestu.

Povezljivost raste, a zaostanek ostaja

Ljubljansko letališče je v zadnjem letu okrepilo letalsko mrežo – letos od tam leti 26 letalskih družb na 30 destinacij. Po navedbah Fraporta Slovenija so rast spodbudili prihodi novih letalskih prevoznikov, povečano število letov in državne subvencije. V letu 2024 je letališče uvedlo sedem novih povezav, med drugim v Madrid, Amsterdam in Skopje.

Po podatkih ACI Europe je Slovenija zabeležila 23-odstotno rast celotne zračne povezljivosti – največ v širši EU, ki poleg članic vključuje tudi Švico, Norveško, Islandijo in Združeno kraljestvo. Kljub temu pa povezljivost ostaja 12 odstotkov nižja kot leta 2019. Slovenija je med 31 državami po celotni povezljivosti uvrščena na 20. mesto.

Letališče Ljubljana vse bolj odvisno od vozlišč

Kot že pred pandemijo večino povezljivosti ljubljanskega letališča predstavljajo posredne povezave prek večjih evropskih vozlišč, kot so Frankfurt, München, Pariz, London in Carigrad. Leta 2019 je bilo 82 % vseh povezav posrednih, danes pa ta delež znaša kar 86 %. Direktnih povezav je posledično le 14 %, kar Slovenijo ohranja na zadnjem mestu v Evropi po neposredni povezljivosti – z 35-odstotnim padcem v primerjavi z letom 2019.

Pričakujejo rekordno leto

Fraport Slovenija napoveduje, da bo število destinacij do leta 2026 preseglo predpandemsko raven in doseglo rekord za Slovenijo. Letos naj bi letališče Brnik prepeljalo celo več potnikov kot leta 2019, kljub izgubi statusa regionalnega vozlišča po propadu Adrie Airways.

Generalna direktorica Fraporta Slovenija Babett Stapel je v odzivu zapisala, da se z izboljševanjem povezljivosti evropskih vozlišč povečuje tudi dostopnost Slovenije. Neposredne povezave od točke do točke so se letos povečale za 13 % glede na leto 2024 in za 31 % glede na leto 2023.

Trajnost v ozadju, geopolitična stabilnost v ospredju

ACI Europe v poročilu opozarja, da se evropski politični fokus iz razogljičenja premika k varnosti in obrambi. Letališča imajo strateško vlogo – tako za mobilnost kot za gospodarsko rast. Povečanje neposredne povezljivosti za 10 % naj bi pomenilo 0,5-odstotno rast BDP na prebivalca.

Zanimivo je tudi opažanje, da države z najhitreje rastočo povezljivostjo pogosto nimajo visokih davkov na letalske vozovnice, kar nakazuje na neposredno korelacijo med fiskalno politiko in razvojem letalskih poti.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.